Huh, slabe novice se kopičijo:

1. Pripravimo se na permanentno epidemijo (Bloomberg)

2. Stagflacija (recesija + inflacija) pred nami! (Nouriel Roubini)

3. Svetovni red se ruši (Ray Dalio)

________________

No, res je situacija zelo turbulentna, na kupu se je nabralo ogromno neravnotežij. Med seboj so trčili ekstremno ekspanzivna monetarna politika in ekspanzivna fiskalna politika, ekstremno narasli deficiti in javni dolgovi, pandemijska recesija, naraščajoči protekcionizem in strateške politične tenzije, negativna demografija in padajoča stonja rasti produktivnosti. Vprašanje pa je, ali je ta kombinacija dejavnikov eksplozivna (stagnacija + hiperinflacija v stilu 1970-ih let) ali implozivna (depresija in finančni kolaps v stilu 1930-ih in 2010-ih let). Ali drugače, drvimo v hiperinflacijo ali deflacijo?

Recepti ekonomskih politik za prvo ali drugo so namreč diametralno nasprotni. V primeru nevarnosti hiperinflacije je namreč treba takoj prenehati z ekspanzivnima fiskalno in monetarno politiko ter začeti dezinflacijskimi politikami (zajezitev likvidnosti, dvig obrestnih mer). V primeru nevarnosti deflacije pa je potrebno nadaljevati s sedanjimi politikami, dokler se ne vrne stabilna gospodarska rast in dokler inflacija za nekaj časa trajno ne vztraja nad 2% in temeljna inflacija blizu 2%.

Meni situacija bolj “smrdi” na deflacijo kot na stagflacijo. In centralnim bankirjem očitno tudi. Nihče pa zares ne ve, kam se bo situacija obrnila. Vemo pa, da bo kmalu treba (progresivno) dvigniti davke, s katerimi bomo lahko (1) financirali povišane javne dolgove, (2) financirali demografski prehod (dolgotrajno oskrbo) in (3) zmanjšali neenakosti (dohodkovno in premoženjsko).