3 responses

1. Ekonomija postaja vse bolj multidisciplinarna veda, ki konvergira tudi k reševanju problemov “malega” človeka. Zastavljeno uganko Šircelj“Trickle down” lahko razložimo z uporabo in poznavanjem širokega spektra pravljic, ki sodijo v stalni klasični nabor ekonomske multidisciplinarnosti.

   Poznate?

   Mladega fantiča pošlje obubožana mati služiti. Za plačilo po 5 letih prejme od gospodarja v last konja. Med vračanjem domov srečuje različne pasante s katerimi menja; najprej konja za kravo, kravo za kozo, kozo za ovco, ovco za gos, gos za kokoš, kokoš za jajce, ki se mu -ker je tudi fizično neroden- razbije. Domov se vrne brez vsega.

   Skrivnost Šircelj “Trickle down-a”  kaže na avtorjevo izvrstno poznavanje pravljic. Fabula pravkar omenjene je povzeta v Aktualni davčni reformi SLO, kjer bo gospod Šircelj najprej zamenjal državnega konja s privatno kravo, nato svežo državno kravo za privatno kozo,…

   Povzetek: Že vnaprej menim, da sem med študenti EF z razlago uganke zmagal. Ker me je strah ponovnega lockdowna, predlagam JPD, da mi plača pivo kar na blagajni v samopostrežni trgovini.

   Spil ga bom doma.

   Hvala.

   Všeč mi jeVšeč mi je

2. Pozdravljen Jože,

   Sprejmem iziv za pijačo in sem pripravljen investirate nekaj (upam, da dovolj) časa v ta namen. Motivacijo sem našel v naslednjih dveh pogojih:

   1. Biti moram bralec ali bralka
   2. Celostno moram argumentirati tole zgrešeno ekonomsko politiko

   1 – definiram se kot bralec vašega bloga

   2- Upam in pričakujem, da ne bo dovolj velikega zanimanja od drugih bralcev/bralk vašega bloga. V kolikor kolikor toliko »celostno« argumentiram omenjeno ekonomsko politiko mislim, da imam kar solidne možnosti. Let’s give it a try –

   Disclaimer: stališče, ki ga bom spodaj argumentiral je seveda za lase privlečeno in vanj ne verjamem. Ga pa bom vseeno lahko poskusil argumentirati in in bom igral hudičevega advokata. Nagrada je vseeno mamljiva.

   Hipoteza: Nižanje zgornje meje davčne stopnje in znižanje davka na dobičke iz kapitala bo povečalo konkurenčnost gospodarstva in povečalo investicije v le-tega.

   Argumentacija:

   Kljub temu, da nimam ekonomskega ozadja, mislim da lahko zelo kompetentno »na celovit način« razjasnim omenjeno tematiko. V Sloveniji je namreč tako, da če poveš, da bo nekaj celovito, potem gotovo je. Pa tudi strokovnjak ne rabiš biti, da sprejemaš strokovne odločitve. Očitno sem rojen v pravi državi, kajne? Vprašanje lahko namreč iz strokovnega besednjaka enostavno prevedemo v meni povprečnemu človeku bolj razumljiv jezik: kaj bo lastnik podjetja naredil z »dodatnim« presežkom kapitala, ker bo plačal manj davka.

   Opcija 1: Investiral v podjetje, da bo ustvaril še več dobička katerega bo še več investiral v podjetje in poskrbel za dobrobit svojih zaposlenih

   Opcija 2: Kupil luksuzno jahto in poskusil utajiti čim večji del davka (25% namesto 27.5%) in izkoriščati svoje zaposlene do maksimuma

   Precej očitno je, da je opcija 1 edina logična izbira. Pa ne zaradi morale, integritete, sočutja ali privoščljivosti lastnika podjetja. Ampak zato, ker je opcija 2 enostavno slabša od 1. opcije.
   Pri 2. opciji je namreč en kup težav povezanih z nakupom jahte. Od visokih stroškov vzdrževanja, sitnega čiščenja palube, do letnih servisov in neprespanih noči, ko v Kvarnerju piha Burja. Pa še davek je težko utajiti v Sloveniji, tako da s tem se res ni za igrati in izgubljati časa s tem.
   Kot vidite, je 1. opcija absolutno najboljša in v smotrnost odločitve sploh ni več potrebno dvomiti. Hkrati pa – kdo pa si sploh želi jahto. Veliko bolj komot je imeti bazen na Krku. Upam, da sem na dovolj celovit način se opredelil do predlagane ekonomske politike.
   V primeru povabila na pijačo, predlagam naslednjo temo za diskusijo: »worker co-cooperatives«.

   Lep pozdrav, Jan

   Všeč mi jeVšeč mi je

3. “Trickle down” = “Piss down on poor”

   Ni ravno izvirna, je pa resnična. Trickle down namesto piss down samo zato ker so odločevalci tipično malo starejši z običajnim problemom s prostato v teh letih…

   Šalo na stran in malo resnega komentarja. Od nekoga, ki ima ravno v tem trenutku resen problem z investiranjem. Kapital, ne lastni ne sposojen ni problem, naročila tudi ne. Problem je vsesplošna negotovost v ekonomiji.

   Kakšne bodo posledice uničenja ekonomije zaradi lockdown-a?

   Kako bo uničenje celih sektorjev ekonomije in njihovih nosilcev vplivalo na agregatno povpraševanje?

   Kako se bodo spreminjali vzorci povpraševanja?

   Kaj bo z ekonomijo ko se bodo nehale vzpodbude? V ZDA se npr. troši na veliko, kaj bo ko bo dotok državnega denarja ponehal?

   Bo zaradi poplave “natiskanega” denarja inflacija? Bodo vzorci porabe tipično inflacijski ali se bo pojavilo kaj drugega?

   Kaj bo z razvojem geopolitične situacije? Se bo decoupling ameriške (zahodne) in Kitajske (+ ruske) ekonomije nadaljeval? Kako lahko to prizadane ključne kupce?

   Zadolženost razvitih držav (pa ne samo razvitih) se je močno povečala. Ob tem vse razvite ekonomije beležije negativne demografske trende? Kako bo to vplivalo na rast? Lahko nekdo (ZDA?) tako kot v začetku 80-tih ponovno (načrtno) sprožijo dolžniško krizo?

   Kaj bo s tempom in naravo tehnoloških sprememb? V kolikšni meri jih bo poganjala tehnologija (podjetja) in povpraševanje potrošnikov in v kolikšni meri država s svojo regulativo?

   …..

   Bojim se, da povečanje dačnih olajšev (ne glede kako mi pašejo kot zasebniku) ne bo imela nikakršnega vpliva na rast BDP v tem trenutku, ampak bo samo prispevala k večji imobilizaciji kapitala.

   Res pa je tudi, da samo večji davki ne bodo k rasti BDP prispevali sami po sebi , če ne bo zadaj načrtne, transparentne in kredibilne razvojne politike.

   Na žalost, glede na intelektualni nivo slovenskih vlad in njihovo operativno sposobnost, nisem ravno zelo optimističen.

   Všeč mi jeVšeč mi je