Na portalu Pod črto so pred časom analizirali 7 primerov twitter napadov blatilnega stroja vladajoče stranke na vladi nezaželjene javne osebnosti. Eden izmed primerov se nanaša tudi name, in sicer na čas, ko so se stranke opozicije, združene v iniciativo Koalicije ustavnega loka (KUL), javno zavzele za vložitev konstruktivne nezaupnice proti premierju Janši in me predlagale za bodočega mandatarja za sestavo vlade. Nahajam se v dobri družbi Ivana Galeta, Erike Žnidaršič, Ane Roš, Saše Jenulla, Riharda Knaflja in Magnifica. Spodaj je nekaj odlomkov iz strukture in vsebine tviteraškega napada ter moje mnenje glede teh blatilnih napadov.

Napad na profesorja ljubljanske ekonomske fakultete Jožeta P. Damijana se je pričel 7. oktobra lani. Takrat so se stranke opozicije, združene v iniciativo Koalicije ustavnega loka (KUL), javno zavzele za vložitev konstruktivne nezaupnice proti premierju Janši in Damijana predlagale za bodočega mandatarja za sestavo vlade. Damijan je bil sicer v obdobju prve Janševe vlade tri mesece minister za razvoj v tej vladi. S tega položaje je takrat odstopil sam zaradi nestrinjanja s politiko vlade.

Eden izmed prvih, ki je na Twitterju napadel Damijana, je bil Boris Tomašič, programski in izvršni direktor televizije Nova24TV, ki je pod okriljem stranke SDS. Spomnimo, Tomašič je bil tudi med prvimi, ki so napadli žvižgača Ivana Galeta. Damijanu je Tomšič očital, da ni iz pravega testa za mandatarja.

Tomašičev tvit je dobil precej pozornosti – s svojimi sledilci so ga med drugim delili uradni profil stranke SDS, državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Žan Mahnič in Janez Janša.

Janez Janša je bil v napadu na Damijana zelo aktiven. S svojimi sledilci je v obdobju šestih dni od pričetka napada delil kar deset kritičnih zapisov proti Damijanu. Precej izmed njih je bilo povezav na medije, naklonjene stranki SDS, ki pogosto sodelujejo v napadih na kritike oziroma politične nasprotnike stranke.

V Damijanovem primeru so se aktivirali praktično vsi mediji pod vplivom stranke SDS oziroma mediji, naklonjeni stranki. Žaljive zapise o Damijanu so objavili spletno mesto Požareport, spletna stran revije Demokracija, Nova24TV, Škandal24 in Politikis. Škandal24 je spletni tabloid pod okriljem SDS, s spletno stranjo Politikis pa upravlja poslanec SDS Dejan Kaloh. Te zapise so nato delili Twitter profili v vzorcu naše analize.

Objava na spletnem mestu Politikis.

Povezava na članek Nove24TV, ki jo je s svojimi sledilci delil tudi Janez Janša.

V napad se je vključilo tudi več mnenjskih voditeljev blizu stranke SDS. Njihove vsebine so bile množično deljene v našem vzorcu. Eden izmed takšnih je bil tvit Tomaža Štiha (profil Libertarec), ki je Damijana označil za »ortodoksnega socialista« in opozicijo KUL označil za »vrhovni sovjet«. Štih je nekdanji programski tajnik stranke Državljanska lista, ki je pod vodstvom nekdanjega člana SDS Gregorja Viranta na državnozborskih volitvah decembra 2011 dobila dobrih osem odstotkov glasov. Trenutno je član vladne posvetovalne skupine za pomoč gospodarstvu ob epidemiji covid-19.

Še bolj žaljiv je bil Vane Gošnik, ki je Damijana označil za bankrotiranca. Kot smo že zapisali, je njegov profil eden izmed najvplivnejših pri širjenju napadov na nasprotnike stranke SDS.

Analiza delovanja vzorca 307 Twitter profilov pokaže, da je imel napad na Jožeta P. Damijana dva vrhunca. Prvi je bil ob začetku napada, ko so ga stranke koalicije predlagale za mandatarja. Drugi pa je sledil štiri dni pozneje, ko je Damijan nastopil v oddaji Politično na TV Slovenija.

Graf: Napadalni tviti in deljeni tviti v napadu na Jožeta P. Damijana po urah od 7. do 12. oktobra 2020. Infografika: Metod Blejec

V celotnem napadu je sodelovalo 174 profilov v našem vzorcu, ki so objavili ali delili skoraj 600 napadalnih tvitov.

Jože P. Damijan je za Pod črto komentiral, da je napadov vajen, ker je v javnosti že dolgo izpostavljena oseba. Pritiski, tako neformalni kot javni, so se pričeli že leta 2001, ko se je zavzemal za privatizacijo državne banke NLB. Ti pritiski so takrat prihajali bolj iz levega političnega spektra. Nadaljevali so se leta 2005, ko je za kratek čas postal minister v takratni vladi Janeza Janše.

Zadnjih petnajst let pa je po lastnih besedah deležen napadov z desne strani. Nanj ti napadi ne vplivajo bistveno, ker je psihično trden – četudi ga napadajo z lažmi in blatenjem.

Kot je poudaril, je zanj pomembno, da ima precej poznanstev v tujini, da je kot gostujoči profesor zaposlen tudi na eni izmed tujih univerz in da si lahko delo kadar koli najde v tujini. Tudi večino njegovih raziskovalnih projektov financirajo mednarodne inštitucije. »Zato me javni napadi in blatenja niti psihično ne prizadenejo, niti me eksistenčno ne ogrožajo,« je v elektronskem sporočilu zapisal Damijan.

So pa napadi bolj neprijetni za njegove družinske člane. »Družini ni prijetno, če se o nas širijo laži in neosnovana blatenja. Čeprav nas po drugi strani to še bolj poenoti in naredi bolj trdne,« je zapisal Damijan. Napadi se nekoliko poznajo tudi pri njegovih poslovnih dejavnostih. A ker dela večinoma za tuje stranke, mu ta blatenja ne morejo bistveno škoditi.

Predvsem eksistenčna neodvisnost od države je zanj ključna pri njegovem političnem izpostavljanju. »Mnogi tega luksuza nimajo in zato se vse manj ljudi odloča, da bi se družbeno aktivirali. Rečejo si, da njim in njihovim bližnjim tega ni treba prenašati. Zato je kvaliteta ljudi, ki se javno angažirajo, tako padla skozi zadnji dve desetletji,« je prepričan Damijan.

Tudi njemu se javni angažma karierno, politično in finančno ne izplača. Vendar klic državljanske odgovornosti pretehta. »Če se zaradi strahu pred pritiski umaknemo, so ti škodljivci in njihovi plačanci, ki prek medijev in socialnih omrežij širijo laži in negativizem, zmagali,« je zaključil Damijan.

Vir: Pod črto