Nekateri voditelji strank KUL koalicije so se zasebno pridušali, da jim je žal sodelovanja v tem projektu. No, podatki o ratingih kažejo ravno nasprotno, in sicer da se je investicija v KUL splačala tako vsem strankam kot celoti kot tudi posameznim strankam.

Podatki Vox populi (Ninamedia) kažejo, da so bili skupni ratingi vladne koalicije in KUL koalicije pred začetkom projekta (do septembra 2020) izenačeni – stranke KUL so bile v malenkostni prednosti (glejte črtkane linije v sliki, ki kažejo povprečje pred KUL projektom in po njegovem začetku). Ratingi KUL strank so bili pred začetkom projekta KUL zelo turbulentni, saj so stranke delovale zelo nepovezano in neenotno. Z začetkom KUL projekta pa je rating KUL koalicije poskočil za 5.6 odstotnih točk in se stabiliziral na visoki ravni med 36 in 37%. Nasprotno pa je rating vladne koalicije, ki je bil do začetka projekta KUL trendno upadajoč, s projektom KUL še dodatno upadel za 2 odstotni točki (na 28.5%). Trend upadanja pa sledi tudi po neuspešni konstruktivni nezaupnici. Projekt KUL je torej navrtal še dodatno veliko luknjo v vladno koalicijsko barko.

Nadaljujte z branjem→

Vlada je dolgo časa odlašala z odpiranjem vrtcev in šol zaradi bojazni, da bo to povzročilo nov izbruh epidemije. Vendar, kot kažejo podatki, do tega ni prišlo. Vlada je 26.1. dovolila delno odprtje vrtcev in šol za učence 1-3 razreda v nekaterih regijah. Že pred tem se je 7-dnevna povprečna pojavnost okužb spustila na raven pod 1.300. V naslednjih treh tednih se je 7-dnevna pojavnost okužb kljub odprtju vrtcev in delnemu odprtju šol še naprej spuščala in 15.2., ko je vlada povsem odprla osnovne šole (in zadnji letnik srednjih šol) in odpravila omejitve gibanja med regijami in občinami, padla na raven pod 800. V zadnjih dveh tednih po popolnem odprtju šol se 7-dnevna pojavnost okužb spušča še naprej in je padla na raven okrog 700. Istočasno je v zadnjih petih tednih po odprtju šol povprečno dnevno zabeleženo število okužb med zaposlenimi v šolskih ustanovah in otroci znašalo manj kot 60. Odpiranje vrtcev in šol torej ni povzročilo novega izbruha epidemije.

Nadaljujte z branjem→

Mitja Vilar na to nujnost prezračevanja in prisilnega odvajanja izdihanega in dovajanja svežega zraka opozarja vse od sredine marca lani. Eno leto. Vse pristojne organe – od predsednika vlade, ministrstva za zdravje do NIJZ. In vse medije. Zaman. Če bi ga pristojni poslušali in mediji prispevali k temu z objavljanjem njegovih pozivov, bi morda lahko rešili nekaj sto ali celo tisoč življenj. Predvsem varovancev v DSO-jih. Vendar so ga ignorirali. Vsi po vrsti.

Bodo lažje razumeli to grafično animacijo, kako se okužba širi v neprezračenem prostoru, kako možnost okužbe preprečuje zračenje ter odvajanje izdihanega zraka? Bodo zdaj končno ukrepali?

Nadaljujte z branjem→

Prejšnji teden me je »razveselil« dolgo pričakovani uradni tvit koalicijske stranke NSi z naslednjim tekstom: »Takoj zatem moramo začeti s strukturnimi reformami, s katerimi bomo okrepili zdravstvo, gospodarstvo, skrb za starejše in znižali davčne primeže za ljudi in podjetja. NSi bo pri tem aktivno sodelovala.« Kolega ga je na tviterju takoj prevedel v ljudem razumljiv jezik:

Natančno to politično stališče neoliberalne konzervativne stranke NSi sem pričakoval že najmanj pol leta. Desničarske stranke so namreč izjemno predvidljive v svoji ideološki agendi. In v skladu z maksimo Miltona Friedmana (»never waste a good crisis«) nikoli ne zamudijo dobre krize, da uresničijo svojo agendo. Njihova vrhovna agenda so nizki davki za premožne in podjetja, kar običajno zapakirajo v sintagmo »svoboda izbire« (v varianti Miltona in Rose Friedman »Free to Choose«) oziroma »ekonomska svoboda« (v zadnj varianti F. Cogana in J. Taylorja »Choose Economic Freedom«).

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

V teh turbulentnih časih je postalo spremljanje makroekonomskih gibanj dokaj obrobna zadeva. Številke o milijardah deficita in povečanja javnega dolga ali nekaj odstotni padci gospodarske aktivnosti so za večino nepomembne. Nedavno objavo o lanskem 5,5-odstotnem upadu gospodarske aktivnosti je na kratko povzelo nekaj medijev, mogoče s kakim komentarjem, spletni portali pa je praviloma niso niti zaznali. Res gre za historične podatke in zanima nas predvsem prihodnost, a za razumevanje slednje je dobrodošlo poznati tudi pretekla dogajanja.

Lanske napovedi upada BDP

Posebno to velja, ker imamo z napovedmi gospodarskih gibanj pravzaprav celo še več težav, kar nam potrjujejo tudi zadnje ocene o gospodarski rasti. Decembra lani, ko smo lahko že kar dobro ocenili gospodarska gibanja letu 2020, sta Urad za makroekonomske analize (UMAR) in Banka Slovenije (BS) med napovedmi gospodarskih gibanj za naslednja leta objavila tudi oceno za tekoče leto. UMAR je ocenil, da bo znašal realni upad BDP v letu 2020 6,6 odstotka, BS pa ga je ocenila celo na minus 7,6 %.

Nadaljujte z branjem→