Vedno znova početi isto in pričakovati drugačne rezultate = definicija norosti

Še enkrat objavljam moj komentar izpred dveh mesecev o nesmiselnosti vladnih ukrepov glede zapiranja šol in storitvenih dejavnosti, saj zaprtje obojega (oziroma eratično odpiranje in zapiranje slednjih) med oktobrom lani in koncem januarja letos ni imelo vpliva na dinamiko epidemije. Tudi danes se kaže, da odprtje šol nima vpliva na dinamiko epidemije (to, da šol niso vir okužb, so danes priznali tudi v vrhu vladne strokovne skupine). Tudi izvajanje servisnih dejavnosti, odprtje tehničnih trgovin ni povezano z dinamiko epidemije (ni prišlo do novih izbruhov po njihovem odprtju pred mesecem in pol). Prav tako ukinitev prepovedi gibanja med regijami in občinami iz sredine februarja ni vplivala na dinamiko epidemije. In v čem je logika, da za 3 dni zapremo ljudi v občine, jih odpremo za en dan in nato spet zapremo za 7 dni, ko pa so itak vsi lokali in hoteli zaprti in kot pravi Logarjeva:druženje znotraj dveh družin (to je pet odraslih oseb in otroci) kljub vsemu ne predstavlja tako velikega tveganja, da bi bilo to treba absolutno preprečiti“? V čem je logika ponovne uvedbe nošenja mask na prostem, za katere strokovnjaki pravijo, da so na prostem nepotrebne, ker so razdalje med ljudmi večje in ker se virus širi predvsem preko ultralahkih aerosolov, ki jih veter zunaj hitro razpiha?

Kar pa je lahko vplivalo na dinamiko epidemije, je vnos virusa od zunaj. Nekdo je moral prinesti britanski sev in druge seve v Slovenijo. Problem je, ker se na meji ne izvaja dosledna kontrola glede okužbe (negativni PCR test) oziroma cepljenosti za delovne migrante in Slovence, ki se vračajo iz tujine. Zanimivo pa je, da vlada z novimi ukrepi ni poostrila nadzora nad potencialnim vnosom virusa od zunaj, pač pa preprečuje, da Slovenci potujemo v tujino. Prav tako je zanimivo, da vlada noče prepoznati, da se virus lahko širi znotraj delovnih organizacij, ki so bile ves čas odprte (industrija, gradbeništvo, kritična infrastruktura), in zakaj tam (1) ne zahteva strožjih varnostnih protokolov in (2) uvede enotne ureditve bolniškega nadomestila ne glede na mesto okužbe.

Zakaj torej vlada uvaja povsem enake ukrepe delnega lockdowna, ki se niso obnesli v štirih mesecih pol (med oktobrom lani in januarjem/februarjem letos), ne zaostri pa kontrole vnosa virusa v državo in se ne loti urejanja preprečevanja širjenja virusov v odprtih dejavnostih? Odgovor se morda skriva v naslovu: Vedno znova početi isto in pričakovati drugačne rezultate = definicija norosti, morda pa preprosto v želji po ohranitvi represije.

Če že vlada uvaja lockdown, naj bo popoln, kratek in brez izjem. Ne pa nekaj, kar ni ne tič, ne miš in kar dokazano ne deluje.

Einsteinu pripisujejo definicijo norosti: »vedno znova početi isto in pričakovati drugačne rezultate« (čeprav resnici na ljubo, kljub temu, da je genialna, to ni bila Einsteinova izjava). Ta definicija norosti dobro opisuje delovanje slovenske vlade v drugem valu epidemije. Kljub temu, da (zaradi zamude in napak na začetku) sprejeti ukrepi drastičnega zapiranja javnega življenja in dela gospodarstva niso delovali in po treh mesecih še vedno ne delujejo, vlada pri njih vztraja in pričakuje, da bodo začeli delovati. Norost.

Slovenska vlada je v tem drugem valu epidemije sprejela najbolj drastične omejitvene ukrepe glede na ostale članice EU v soseščini: ob zaprtju vseh nenujnih trgovin, obveznem nošenju mask, zaprtju storitvenih dejavnosti in policijski uri, je za razliko od ostalih držav za 3 mesece zaprla tudi šole in omejila gibanje ljudi zgolj na občine. Nekatere države so pustile odprto večino storitvenih dejavnosti, nekatere tudi restavracije in hotele (Italija in Hrvaška) ter smučišča (Avstrija).

Za razliko od Slovenije so ostale države upoštevale priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), da je zaprtje šol zadnji in skrajni ukrep, zato so zaprle šole le čez božične praznike (ko so šole tudi sicer zaprte za 2 tedna) ter nekatere zaprtje podaljšale nato za teden, ali dva. Kljub odprtim vrtcem in šolam je porast okužb v vseh državah hitro upadel in od začetka decembra lani ostaja na relativno nizkem nivoju med 200 in 300 dnevnih okužb na 1 milijon prebivalcev (v Sloveniji pa med 600 in 1000 novih okužb na milijon prebivalcev).

Na podlagi podatkov Our World in Data glede dinamike okužb, hospitalizacije, smrti ter podatkov o omejitvenih ukrepih po državah sem naredil analizo o učinkovitosti teh ukrepov glede vpliva na dinamiko epidemije. Škoda, da vam ne morem grafično pokazati učinkov posameznih ukrepov. Podatki namreč kažejo, da zaprtje šol ni značilno korelirano z dinamiko epidemije v EU državah. Ali po domače, zaprtje šol ni imelo nobenega (statistično značilnega) vpliva na trendno dinamiko novih okužb. Obstaja pa pozitivna povezava med zaprtjem šol in dinamiko okužb v Sloveniji, ker pač tudi po zaprtju šol dinamika novih okužb v treh mesecih (90 dni!) ni usahnila. Če bi želeli, da je ukrep zaprtja šol in vrtcev učinkovit, bi seveda morali dobiti negativno povezavo s trendno dinamiko okužb.

Podobno lahko ugotavljamo glede ostalih ukrepov. Zapiranje javnega življenja, javnih ustanov (muzejev, knjižnic), nenujnih trgovin in servisnih dejavnosti ni imelo vpliva na zmanjšanje trenda okužb. Še več, velja nasprotno. Denimo, 30. oktobra je bil dosežen vrh 7-dnevnega trenda okužb v drugem valu, vlada pa je knjižnice, servisne, gradbene in vzdrževalne dejavnosti ponovno odprla dan kasneje (31. oktobra) in nato je 6. novembra ponovno odprla nenujne trgovine (tehnične, avto salone, trgovine s pohištvom in otroškimi oblačili) ter določene dejavnosti (pedikura, fotokopirnice, urarstvo in zlatarstvo). Po prvem ukrepu sproščanja je prišlo do velikega upada števila okužb, po drugem pa ni prišlo do pomembnega povečanja trenda okužb.

Nato je 16. novembra vlada te storitvene dejavnosti in trgovine spet zaprla vse do Božiča. Toda ne ponovno odpiranje dejavnosti in ne njihovo ponovno zapiranje ni niti spodbudilo trenda povečanja okužb niti ga ni zmanjšalo, pač pa je ta vse do Silvestrovega vztrajal na ravni med 640 in 700 novih okužb na milijon prebivalcev. Tudi ponovoletni trend porasta okužb (vrh 10. januarja) je po dveh tednih ponovno upadel na raven izpred Silvestrovega.

Ti drastični omejitveni ukrepi torej ne delujejo, karkoli vlada z njimi počne. Okužbe, ki se dogajajo, se dogajajo izven dejavnosti, ki jih vlada po navzdihu vrhovnega vodje eratično ugaša, prižiga in spet ugaša in prižiga in ugaša. Že konec novembra smo v naši posvetovalni skupini za Covid v okviru koalicije KUL v skladu s podatki NIJZ zelo jasno povedali, da se večina okužb dogaja znotraj delovnih mest (v industriji, zdravstvenih ustanovah) in se nato prenaša domov ter nato naprej v druge delovne organizacije. In takrat smo vladi tudi predlagali, da je najbolj učinkovit ukrep za zajezitev prenosa tega spiralnega kroga okužb, da po vzoru drugih držav (denimo Avstrije in Nemčije) uvede enotno ureditev bolniškega nadomestila ne glede na to, ali je do okužbe prišlo na ali izven delovnih mest. Ker bi zaposleni dobili 100% nadomestilo plače in ker bi delodajalcem to nadomestilo pokrila zdravstvena zavarovalnica, bi oboji imeli interes, da okuženi ostanejo doma.

Vendar vlada ni poslušala našega nasveta in tudi po dveh mesecih ga noče poslušati. Hkrati je jasno, da vlada nima nobene razlage, zakaj raven okužb v Sloveniji ostaja na tej visoki ravni. Prav tako vlada nima nobene ideje, kako raven okužb znižati. Vsak normalen menedžer s kančkom zdrave pameti bi naredil analizo učinkovitosti sprejetih ukrepov in na njihovi osnovi spremenil strategijo – zavrgel nedelujoče ukrepe in uvedel nove. Ker se to pri sedanji vladi ne zgodi, postaja vse bolj jasno, da pri njej ne gre več za to, kaj dela narobe, pač pa za vprašanje, zakaj to, kar dela narobe, podaljšuje v nedogled.

In oprostite, edini logični razlagi za to nespametno početje, ki mi padeta na pamet, sta bodisi popolna menedžerska nesposobnost, bodisi ohranjanje nedelujočih represivnih ukrepov, da bi vlada ljudi držala zaprte in v strahu.

Ne vem, kateri izmed razlogov je vam ljubši, toda meni se oba – tako nesposobnost kot zloraba poblasti – zdita zelo zastrašujoča.

___________

* Izvorno objavljeno v Dnevniku

One response

  1. Kakšen Einstein? Berimo Kafko!

    Po prebrani knjigi ali dveh pričnemo razumevati filozofijo birokratske rigidnosti in absurda, ki delujeta obratno sorazmerno s potrebami državljanov.

    Aktualna vlada s serijami zgrešenih birokratskih ukrepov »paše« v vsako knjigo Franza Kafke. In ko vlada že vse zavozi nam premier z Brda sporoča »Sodelujmo!«. To pa zmorejo le tisti, ki so bralci in poznavalci Kafke.

    PS: Zdi se, da jih pri nas ni prav veliko.

<span>%d</span> bloggers like this: