Strategija cepljenja – prioriteta enega odmerka

V začetku januarja, ko se je tudi pri nas začelo množično cepljenje proti Covid-19, je bilo v strokovni sferi precej diskusij na temo optimalne strategije cepljenja. Z ozirom na zelo omejeno dostopnost cepiva in potrebnost skrbnega doziranja je bila ključna dilema: cepiti najbolj ranljive skupine ljudi tudi z drugo dozo cepiva ali pa to dozo nameniti ostalim posameznikom in tako doseči čim večjo precepljenost prebivalstva?

Tim Harford je januarja v Financial Timesu to dilemo plastično opisal z metaforo razlike med kolesom in avtom. Pri kolesu potrebuješ obe kolesi, da se lahko pelješ, pri avtu pa raje vidiš, če imajo ponoči vsi avti prižgano vsaj eno luč, kot da imajo nekateri dve, drugi pa nobene. Na prvi pogled groba metafora, vendar dobro ponazori logiko dileme. Če se virus močno razširi, (dvakrat) cepljena pa bo zgolj ozka skupina ljudi, bomo efektivno praktično vsi vozili v temi.

Prva varianta se je še decembra lani izdela kot edina relevantna in znanstveno podkrepljena, podpirali so jo tako infektologi in imunologi kot sami proizvajalci cepiv. Nato pa je zobe pokazala realnost. Novi sevi virusa so se pokazali kot bolj kužni in v mnogih državah bodisi privedli do novega vala epidemije ali pospešili obstoječo dinamiko epidemije. Na drugi strani so proizvajalci cepiv bistveno zmanjšali dobave pogodbeno obljubljenih količin, v nekaterih primerih (Astra Zeneca) celo za dve tretjini. Hkrati so proizvajalci cepiv omilili svoja predhodna stališča, da mora prvemu odmerku cepiva v roku dveh do treh tednov slediti tudi drugi odmerek, da bo dosežena predvidena učinkovitost cepljenja. Ti »dovoljeni« zamiki med dvema odmerkoma so se danes pri nekaterih cepivih podaljšali celo na tri mesece.

Glede na nova dejstva bi danes veljalo ponovno razmisliti o drugi varianti strategije. V začetku januarja ni bilo na voljo podatkov o tem, katera strategija je potencialno boljša. In pri odločitvi za strategijo “cepiti večino ljudi vsaj z eno dozo” ali za alternativno strategijo “cepiti najbolj ranljive dvakrat“ je šlo bolj kot ne za igro na srečo.

Danes imamo na voljo bistveno več podatkov, kot pred dvema mesecema in pol. Imamo rezultate vsaj dveh velikih naravnih eksperimentov. Prvi je Izrael, drugi pa V. Britanija. Izrael se je anjbolj načrtno lotil strategije cepljenja proti Covid. Sklenil je dogovor s Pfizerjem o dobavi cepiv in da bo dal na voljo podatke o učinkovitosti cepljenja. In ni varčeval pri ceni za cepiva. Do danes je Izrael cepil 58% prebivalstva z enim odmerkom in 52% z dvema odmerkoma. Od začetka cepljenja pa so podatke o učinkovitosti cepljenja spremljali v različnih institucijah. Prva analiza izraelskega ministrstva za zdravje je pokazala, da je bila kumulativna incidenca okužbe s Covid v prvih 12 dneh 0,57% in 0,27% v dneh od 13 do 24. Ugotovilo je, da je bil en odmerek cepiva 51% učinkovit 13-24 dni po cepljenju.

Toda ko so raziskovalci z Univerze East Anglia ponovno analizirali te iste podatke, so ugotovili, da je bila učinkovitost “skoraj nič na 14. dan, nato pa se je 21. dan dvignila na približno 90%”. In dodali: »Naša analiza kaže, da je en odmerek cepiva zelo zaščiten, čeprav lahko traja do 21 dni, da to dosežemo. Prvi rezultati Izraela podpirajo politiko Velike Britanije o podaljšanju zamika med odmerki, utemeljeno na tem, da lahko en sam odmerek zagotavlja visoko raven zaščite.

Dve nadaljnji izraelski študiji sta pokazali podobne rezultate. Študija izraelskega ministrstva za zdravje in Pfizerja je pokazala, da prvi odmerek cepiva Pfizer/BioNTech, zmanjša okužbo v asimptomatskih primerih za 89,4% in v simptomatskih primerih za 93,7%. Študija izraelskega medicinskega centra Sheba, objavljena v medicinski reviji Lancet, je pokazala, da je na analiziranem vzorcu ljudi, ki so prvi odmerek prejeli januarja, v 15 do 28 dneh prišlo do 85-odstotnega zmanjšanja simptomatskih okužb in do 75-odstotnega zmanjšanja asimptomatskih okužb.

Razlika med tem ali prvi odmerek vpliva na 75 ali 90-odstotno zmanjšanje okužb je seveda manj pomembna v primerjavi s tem, da podatki kažejo na to, da je že prvi odmerek cepiva zelo učinkovit. Te ugotovitve potrjuje pravilnost britanskega eksperimenta, ki se je za razliko od vseh drugih držav odločila, da bo poskušala s prvim odmerkom cepiti čim več ljudi. Britanija, ki tudi ni varčevala, ampak si je poskušala zagotoviti čim večje količine cepiva ne glede na ceno, je do danes cepila 43% prebivalstva z enim odmerkom in le 3.6% z dvema odmerkoma. Rezultati kažejo, da se je incidenca okužb po 10. januarju začela strmo spuščati in je do danes 7-dnevno povprečje upadla iz 880 na manj kot 81.

Slovenija sledi strategijam ostalih držav in je do danes s prvim odmerkom cepila 9.1% prebivalstva, z drugim odmerkom pa 5%, kar je okrog povprečja evropskih držav. Obstajajo pa razlike pri odstotku cepljenja najbolj ranljivih starostnih skupin. Po podatkih ECDC je Slovenija pod EU povprečjem tako pri skupini starih nad 80 let (cepljenih je bilo 54% ljudi, za dve odstotni točki manj od povprečja EU), v skupini med 70 in 79 let (cepljenih le 21% ljudi, eno točko pod povprečjem EU) in skupini med 60 in 69 let (cepljenih le 8.3% ljudi, kar za tri točke manj od povprečja EU). Z odločitvijo o cepljenju učiteljev in poklicev infrastrukturnega pomena ter slabo organizacijo cepljenja v nekaterih regijah (predvsem v Ljubljani) je izostala zaščita najbolj ranljivih skupin.

V luči ponovne pospešitve trenda okužb tudi pri nas ter omejene dostopnosti cepiva, bi morala slovenska vlada bistveno spremeniti sedanjo strategijo cepljenja z namenom, da z enim odmerkom prioritetno cepi tri ključne skupine: starejše od 65 let, ljudi s kritičnimi boleznimi in osebje v šolah (brez univerz). Z drugim odmerkom pa počaka dva meseca, ko bo na voljo dovolj cepiva. To bi omogočilo, da se izognemo ponovnemu zapiranju in velikimi ekonomskim stroškom, saj vsak dan zaprtja odnese 5.7 mio evrov slovenskega BDP.

__________

* Izvorno objavljeno v Dnevniku

<span>%d</span> bloggers like this: