Naš predsednik vlade si uspešno utrjuje mednarodni “ugled” vzhodnoevropskega Trumpa. Ne sicer po vplivnosti, pač pa po napadalnosti, nesprejemljivosti, neargumentiranosti in žaljivosti njegovih tviteraških obračunavanj z vsemi, ki podvomijo v njegovo “resnico”. Trenutno so njegova glavna tarča domači in tuji novinarji. Če ne bi bil tako napadalen in abotno žaljiv, ga pravzaprav ne bi nihče izven Slovenije opazil. Ker pač nima ničesar za pokazati, razen katastrofalno slabo vodene politike proti epidemiji in neslavnega drugega mesta na svetu po številu umrlih s Covid na prebivalca.

Z napadanjem tujih novinarjev si je naš predsednik vlade naredil medvedjo uslugo. Sebe in svoje skrajne politike je postavil na mednarodni radar in postal lahka tarča. Solidarnost v novinarskem cehu je neizmerna in Janša si je odprl bitko, v kateri ne more zmagati. Če je kdaj računal, da bo s predsedovanjem EU Svetu okrepil svoj mednarodni ugled, je to vnaprej uničil z lansiranjem te bitke. S tem pa tudi možnost, da bi kdaj dobil kakšno politično funkcijo v evropski administraciji. Iz vidika evropske politike je politični mrtvak.

Postal pa je tudi cokla za Slovenijo, saj bo katerikoli evropski politik, ki kaj da na svoj ugled, desetkrat premislil, preden se bo želel srečati z njim ali biti viden v njegovi družbi. Postal je škodljiv za slovenske gospodarske in politične interese. Postal je škodljiv za ugled Slovenije v svetu. Kar so slovenski športniki, umetniki, znanstveniki in tudi diplomati tri desetletja postopno gradili, je Janša s svojim tviteraštvom uničil v nekaj mesecih.

Seveda je prav in pravzaprav nujno, da so uradni predstavniki Evropske komisije tudi uradno obsodili neprimerno tvitanje Janše in njegove neprimerne napade na novinarje in medije. Vendar pa to nekega večjega učinka na “spametovanje” Janše ne bo imelo. Niti nam ne bo pomagalo, da se ga znebimo.

Prvič, tovrstne politične obsodbe so zgolj politične floskule. Izjave, ki jih je politično primerno podati, nimajo pa nobenega učinka. Predstavnik Evropske komisije za stike z javnostmi lahko sicer pove, da:

“We are not accepting the harmful words directed at journalists, and we do condemn them,” commission spokesman Eric Mamer told a media conference a day after tweets made by Prime Minister Janez Jansa.

Mamer said the European Commission and its president, Ursula von der Leyen, were very clear: “We condemn any insults or attacks on journalists, we would not dream of doing it here in Brussels, and we certainly do not expect others to indulge in those sorts of practices.”

Vendar pa Evropska komisija nima nobenega mehanizma, da bi Janšo sankcionirala zaradi njegovih neprimernih tvitov. Ne more mu dati rumenega kartona. Še opomina mu ne more dati:

“We cannot open an infringement procedure based on one personal insult or comment,” he said.

Evropska komisija in druge evropske inštitucije ne morejo narediti ničesar, da bi zaustavile avtokratske voditelje posameznih članic pri njihovih notranjih politikah glede kršenja temeljnih ustavnih pravic. Že desetletje in pol ne znajo zaustaviti demontaže pravne države in demokracije na Poljskem in Madžarski. Nimajo nobenega resnega mehanizma, da bi zaustavile pohod avtokratov proti svojim državljanom in proti evropskim vrednotam:

The row feeds growing discomfort over the undermining of democratic norms in eastern member states, including Hungary and Poland, where the independence of judges and media are under threat.

The commission has issued “infringement notices” over those breaches, and the European Court of Justice has upheld several complaints. But they have done little to change the political direction of the governments concerned.

Lahko dajo le moralno podporo novinarjem in kakšen evro:

Mamer said the commission had other tools at its disposal “to ensure that media freedom is guaranteed everywhere in the EU” including through reports monitoring media conditions and EU funding for journalists.

V Evropski komisiji še evropskih sredstev ne morejo odtegniti članicam z avtokratskimi režimi, kot je pred kratkim pokazala epizoda z razdeljevanjem sredstev za okrevanje in odpornost. Kljub velikim besedam in zahtevam Evropskega parlamenta, da bo razdelitev sredstev vezana na spoštovanje vladavine prava, je “kompromisna rešitev” takšna, da tega kriterija ne bo mogoče resno uveljaviti.

In drugič, če so Evropska komisija in druge evropske institucije brezzobi tigri, ki nimajo mehanizmov, da bi spametovali Kaczynskega, Orbana ali Janšo, nam njihovo piarovsko politično obsojanje Janševega tviteraštva ne more pomagati niti na notranji fronti proti njemu. Seveda slovenski mediji, ki niso pod Janševo kontrolo, na veliko povzemajo obsodbe Janševega tviteraštva iz Bruslja in tujih medijev, vendar pa to nima nobenega učinka na politično sceno doma.

Janševi koalicijski partnerji so dobro plačani s funkcijami in upravljanjem pomembnih resorjev in velikih proračunov, da ob Janševih tvitih zgolj skomignejo z rameni – “češ tak pač je ta naš Janez“. Zaradi Janševih tvitov seveda ne bodo skakali iz njegove koalicije, saj se jim znotraj preveč dobro godi in več izgubijo, če gredo ven, kot bi s tem pridobili pri svoji volilni bazi. Zaradi Janševih tvitov ne bo padla njegova vlada, pa naj se vsi Janši nenaklonjeni mediji ali politične stranke razpočijo od potenciranja tega ravnanja.

Srednje- in dolgoročno je ključno to, da je slovensko volilno telo postalo zelo radikalizirano in polarizirano. Volilne baze desničarjev in skrajnih desničarjev so ideološko zacementirane. Ključno je vedeti, da njihova volilna baza organsko ne prebavlja ničesar, kar je zgodovinsko ali filozofsko povezano z levico in Janša je to absolutno uspel potencirati. Janša je postal simbol sovraštva do “levice”, simbol bičanja – že sicer 30 let mrtvega – socializma.

In Tonin, Jelinčič ali katerikoli predsednik SLS so ujetniki te Janševe igre. Bolj kot se odmaknejo od Janševe simbolne vojne z demoni mrtvega socializma, manj volilcev imajo in več njihovih volilcev voli raje za pravega izganjalca demonov mrtvega socializma. Zanje je politično oportuno, da so njihova stališča blizu, vendar bodisi nekoliko bolj zmerna ali še bolj radikalna od Janševih. Vendar ne bistveno.

Torej zaradi Janševih tvitov ga njegovo volilno telo ne bo zapustilo, le še trdneje bodo stali za njim, bolj kot se bo razplamtevala ta vojna z mediji. Lahko naredi karkoli, pa ga zaradi tega njegovi fanatični podporniki ne bodo zapustili. Kot je nekoč rekel Trump – lahko bi koga ubil, pa bi še vedno volili zame. In še več, nihče od volilcev ostalih desnih strank zaradi tega Janševega tviteraštva ne bo prestopil na drugo stran. Kvečjemu bo Janša še kakšnega več “ukradel” Toninu in Jelinčiču. In zaradi tega pač počne to, kar počne. Trumpovska strategija. Ki smo jo pred tem seveda videli tudi že v nacistični Nemčiji, fašistični Italiji itd.

V glavnem, kakorkoli se bruseljski politiki ograjujejo od Janše, naši mediji in politiki z levice pa razburjajo, to ne bo vplivalo na predčasen padec te vlade, niti ne zagotavlja političnega preobrata na naslednjih volitvah. Vse to Janšo le krepi.

Potrebno se bo drugače organizirati in uporabiti drugačne metode za prepričevanje volilcev, da maja leta 2022 pridejo na volišča v čim večjem številu. Janšo je mogoče premagati le tako, da tisto nedeljo v maju čim več ljudi pride volit, namesto da gre raje sprehajat psa, joggirat, na kavo na morje, poležavati v senci in chatati s prijatelji na omrežjih ali se igrati igrice na internetu. Edini način, da se premaga Janšo je: Come out and vote. In tukaj se bo potrebno spogledovati z metodami Obamove in Bidenove kampanje. Pri čemer pa bo volilcem seveda treba dati tudi vsebino in vizijo in ne zgolj političnih floskul, kot jim jih večinoma ponuja alternativa.