Marko Golob

Jože, po temle članku “Zakaj negativna pristranskost uradnih inštitucij glede ivermektina?” boš (če že nisi) označen kot fakenewsar, kljub, kot se spodobi, dobro podprtim argumentom in množici referenc. Zadnje čase gre tvoje pisanje, kako bi rekel, proti spodobnemu normalnemu toku. Upira se tako informacijam iz množičnih medijev kot proglasom politikov (zato ne boš nikoli premier – ti morajo biti po defaultu obvladljivi, ti pa to očitno nisi). Kot Socrates, kvariš publiko (in mladino še posebej) z neodpustljivim grehom:

Misliti s svojo glavo.

…to pa ni zaželeno. Ni bilo takrat v Grčiji in je danes še manj.

Poleg tega to ogroža raven BDP tako v državi kot svetu. Zakaj? Ker so cepiva tak lep in donosen posel in to v pogojih “demand crisis” v svetu. Ocena letnega prometa, če bi upoštevali Bill Gatesovo željo po cepitvi 7 milijard plus svetovne populacije je najmanj 70 milijard USD. Ampak to še ni najlepša stvar. Dodana vrednost in na koncu profit tega posla sta, glede na zanemarljive materialne stroške, za par magnitud bolj zanimiva. Bill Gates, ki je “pošteno” zaslužil nekoč s softwarom je nekje dejal, da je posel cepiv profitno vsaj 20-krat bolj zanimiv kot software. Pa njegov posel z Microsoftom niti ni bil kaka katastrofa. Če temu dodaš še dejstvo, da za razliko od običajnega posla proizvajanja zdravil pri cepivih ni nikakršne odškodninske odgovornosti (to prevzema država), je stvar samo še bolj zanimiva. Namreč zakaj bi dolgotrajno testiral (kar stane), če pa bo riziko pokrila država? Pa še rezervacij ni potrebno oblikovati.

Ampak to še ni vse. Glej zadnjo izjavo britanskega ministra za zdravje:

“The UK vaccines minister, Nadhim Zahawi, told the BBC that, in future, people should expect regular booster shots of Covid vaccines, in the way we do with flu vaccinations, where you look at what variant in virus is spreading around the world, you rapidly produce a variant of vaccine and then begin to vaccinate and protect the nation”.

…, kar pomeni zgornji znesek vsako leto!

In če se ne boste cepili, ne boste potovali, otroci ne bodo smeli v vrtec in šolo. Pogoj, da greste lahko v službo, da predavate na univerzi, bo potrdilo o cepljenju…

Cepiva so “unavoidably unsafe”.

Oziroma:

“Therefore, conscientious efforts to adhere to the precautionary principle and vigilant and consistent evaluation and reevaluation of the risks and benefits of vaccination is both essential and a human right that governments should encourage, protect and uphold.”

Če je to res, in menda je, mi ne bi dali možnosti, glede na to, da mi je oče pred 2 tednoma skoraj umrl zaradi reakcije na Pfizerjevo cepivo, da poskusim preživeti s profilakso in terapijo. Glede na to, da imava verjetno zelo podoben imunski sistem. Mogoče pa cepiva sploh ne rabim? Mogoče sem eden izmed tistih 60% do 80% ljudi, ki imajo “background immunity” in zaradi že nekoč prebolenih grip in prehladov in pač odpornega imunskega sistema ne zbolijo (ali pa so na PCR testu označeni kot asimptomatični). Mi ne bi dali možnosti, da cost-benefit analize, ker gre navsezadnje za moje telo in moje zdravje, naredim sam? Saj veste, kot je nekoč rekel pameten mož:

“Nikoli popolnoma ne zaupaj tistemu, ki ne bo sam nosil posledic svojih dejanj.”

In vse to za bolezen, ki ima epidemiološke karakteristike gripe, ki je večini aktivne populacije bistveno manj nevarna kot gripa in se jo da zelo lepo preprečevati oz. zdraviti med drugim z zgoraj omenjenim ivermectinom.

Moja izkušnja s profilakso. Več družin iz mojega sorodstvenega kroga se je okužilo s Covid-19. nekateri so celo zboleli (podobno kot pri gripi), ampak niti eden od njih ni bil starejši od 70 let. Zakaj ne?

Ne vem, ampak spomladi sem “ta starim” že dajal po 2000 I.U. D3 (po septembru po 4.000 I.U), po 20 mg cinka in občasno 1 g C vitamina in 1,5 g matičnega mlečka dnevno. Njihovi otroci v 30-tih in 40-tih so zbolevali, starejšim je pa samo teklo iz nosa. Isti rezultat je bil s sosedi, prijatelji, ki so dobivali podobne doze.

Ni ravno double blind controlled study, ampak korelacija je pa zanimiva.

In pa seveda Ivermectin. Konec januarja smo v našem Rotary Clubu Ljubljana gostili prof.dr. Flisa, ki je predstojnik Kliničnega centra v Mariboru in profesor na tamkajšnji medicinski fakulteti. Na vprašanje, zakaj ne uporabljamo ivermectina, kljub temu , da je celo prof. Štrukelj iz farmacevtske fakultete na RTV Slovenija javno povedal, da so poskusi “in vitro” izjemno spodbudni, ni bilo pravega odgovora. Menda zato, ker ivermectin še ni preverjen. Občudujem skrb naše slovenske komisije, ki po 30-tih letih uporabe zdravila, ki je medtem prišlo na seznam esencialnih zdravil WHO, ivermectin še vedno preverja. Kakšna skrb za zdravje slovenske populacije! Outstanding! Kaj zato, če jih medtem nekaj tisoč umre, na koncu bomo sigurno vedeli pri čem smo. Pa še tvegali ne bomo.

Komisija za zdravila je menda o tem odločala, ampak zaradi predhodnega razloga, dovoljenja za uporabo (še) ni dala.

Iz čiste zlobe, kot je pri Marku Golobu že v navadi, sem ga vprašal, kako to, da remdesivir, ki za razliko od ivermectina ni imel niti ene poštene klinične študije, pa je dovoljenje dobil. Spoštovani profesor na to vprašanje ni mogel odgovoriti, je pa povedal, da kar se klinične prakse pri njih v Mariboru tiče, je remdesivir popolnoma neučinkovit.

Hja, kakor za koga! Za tistega, ki ga prodaja po 3,200 USD, ni tako zelo neučinkovit!

Ampak gre vendar za naš denar, denar davkoplačevalcev! Že res, ampak kot mi je prav na samem začetku rekel moj šef v moji prvi redni službi še v dobri stari Jugi:

“Ovce so za striženje!”

Kaj pa slovenski zdravniki? Ti ne poznajo ivermectina? Ne vem, ampak mnogi s katerimi sem govoril, so gledali posnetek Dr Koryja iz Front Line Critical Care Covid Alliance v ameriškem senatu iz 8. decembra 2020. Vsem se zdi zelo zanimivo. Ampak oglasi se pa nihče. Vsi so tiho in čakajo, kljub temu da jim, predvsem starejši bolniki, umirajo.

To previdnost že dolgo časa opažam med svojo zdravniško žlahto. Strah pred uporabo nekonvencionalnega. Ne morem si kaj, da ne bi to zdravniško srenjo označil kot eno najbolj prestrašenih. Zakaj? Naj vam dam primer – uganko:

Imate bolezen kjer v povprečju umrejo 3 od 10 pacientov. Prvi zdravnik jih zdravi konvencionalno, 5 mu jih umre, 5 preživi. Drugi zdravnik zdravi nekonvencionalno, ozdravi mu 9, eden umre. Sorodniki umrlih tožijo oba zdravnika. Kateri zdravnik bo najebal?

Tisti, ki zdravi nekonvencionalno, ne glede na ostale rezultate.

Zato nikar ne pričakujete spremembe od zdravniške stroke. Vse študije o ivermectinu, ki jih je toliko, da se pojavljajo že meta-študije, ne štejejo toliko kot priporočilo ameriškega NIH ali podobne evropske institucije. Za temi se zdravnik ali pa državni upravljalec vedno varno skrije.

Ampak ljudje umirajo! Hja, se pač zgodi, kaj moremo! Mi smo naredili vse kar smo mogli. Po doktrini seveda.

Ljudi, ki bi imeli pamet, osebno integriteto in pa jajca od brona kot kakšen dr. Tegnell na Švedskem, takih pri naši državni upravi ne boste našli. Verjetno obstajajo, ampak njihov življenski rok v teh sredinah je bolj kratek.

Ste si ogledali pojavnost Covid-19 v Evropi (glej Covid sledilnik)? Enega najboljših rezultatov ima Finska. Zakaj? Ker so tako disciplinirani ali zato ker že pol desetletja dodajajo D3 v hrano?

Prijatelj zdravnik, ki dela s Covid-19 bolniki v Kliničnem centru v Ljubljani mi je dejal, da jim manjka zaščitne opreme od mask do filtrov, ampak remdesivirja pa lahko predpišejo kolikor hočejo. Po 3,200 USD za tretman. Koliko že stane ivermectin? Tam okoli 6 USD za primerljive količine. To je za farmacevtsko industrijo ob taki grozni zdravstveni krizi naravnost nespodobno nizka številka. Namreč ljudje vzamejo krizo neprimerno bolj resno, če jim daš zdravilo za 3.200 USD kot za 6 USD. Mogoče res ne deluje fiziološko, zato pa toliko bolj psihološko! Pa še pozitiven efekt na industrijo in statističen BDP ima! Malo manj sicer na državno blagajno, ampak ta je tako ali tako za molzenje.