Monthly Archives: januar 2021

ASSA 2021: part two – the radical answers

11 januarja, 2021 By in gospodarstvo

In še pregled radikalnih / marksističnih prispevkov na ASSA. Zanimivi so prispevki o tem, ali je problem sedanjega kapitalizma v tem, da je finančni neo-fevdalni kapitalizem zamenjal industrijskega. In prispevki o tem, zakaj se Kitajska še vedno (že 4 desetletja) tako uspešno spoprijema s pastmi kapitalizma in tudi z enkratnimi šoki, kot je korona epidemija. Odgovor je, iz maksističnega vidika, seveda znan: ker uspešno planira in plansko ureja, za razliko od “kapitalističnih držav”, ki alokacijo resursov in urejanje delovanja države prepuščajo večinoma trgu:

Finally, there was a session on ‘post-capitalist futures’ which, I think, exposed how market economies cannot cope with pandemics and reinforced the need for democratic socialist planning of economies.  Robin Hahnel and Mitchell Szczepanczyk presented the results of their innovative attempt to model democratic annual planning in a post-capitalist economy. ComputerSimulationExperimentsOfParti_powerpoint Through iterative computer simulations of the planning process from local to central level and back, using a new computer coding technique, they found that it would not take a long at all to reach a feasible and practical annual plan to meet social needs with available resources which involved the participation and democratic decisions of people.

This was another compelling refutation of the critique made by neoclassical pro-market theorists like Von Mises and Hayek; and Keynesian pro-market social democrats like Alec Nove who argued that socialist planning was infeasible because there were just too many calculations to make.  Only the invisible hand of the market and market pricing could do this.  This paper showed that this was not true, especially now with the advances in computer programming.  Democratic socialist planning can work and can replace market chaos.

michael roberts's avatarMichael Roberts Blog

At the annual conference of the American Economics Association (ASSA), there are sessions hosted by the Union for Radical Political Economics (URPE) for Marxist and other heterodox economists to present papers.

At this year’s ASSA 2021, many of the URPE sessions were concerned with the economic impact of COVID-19 and climate change, as did the mainstream sessions, but, of course, from a different perspective. But before I look at those sessions, let me start with the annual David Gordon lecture presented by a different radical economist each year.

This year it was Michael Hudson who gave the lecture. Hudson is a longstanding radical economist with a wide reputation.  He considers himself a classical’ economist. His theme for the lecture was Has Finance Capitalism Destroyed Industrial Capitalism?  Hudson argued that capitalism started as a progressive force in developing the productive forces because it was industrial capitalism.  But since the 1980s…

View original post 1,970 more words

ASSA 2021 – part one: the mainstream dilemma

11 januarja, 2021 By in gospodarstvo 1 komentar

Dober, čeprav subjektivni povzetek dogajanja na zadnji konferenci American Economic Association.

Zabaven je tale sklep:

Perhaps it is time to phase out mainstream economics itself. One paper raised the possibility that artificial intelligence could replace economists soon and do all the calculations that humans do now.

michael roberts's avatarMichael Roberts Blog

The annual conference of the American Economic Association (ASSA 2021) was unusual this year, for obvious reasons.  Instead of 13,000 academic and professional economists descending on an American city to present and discuss hundreds of submitted papers over a few days, because of the COVID-19 pandemic, ASSA 2021 was virtual.  Despite that, there were a host of papers presented, along with plenaries of the great and good in mainstream economics and economic policy.

Every year, there is an issue that tends to dominate among the mainstream presentations.  In previous years that has been the economics of rising inequality and last year it was the economics of climate change.  Not surprisingly, this year it was the economic impact of COVID-19 and what policies to deal with the pandemic slump.

There were two large panel presentations on the economic impact.  The first was on what was happening to the US economy and…

View original post 1,560 more words

Študija: Ne popolno zaprtje javnega življenja, pač pa bolje ciljane spodbude za omejevanje fizičnih kontaktov

9 januarja, 2021 By in gospodarstvo 1 komentar

Kljub 10-tedenskemu lockdownu slovenski drugi val epidemije že 8 tednov vztraja na platoju okrog 20,000 okuženih in povprečnega dnevnega prirastka nekaj pod 1,500. V drugih državah, ki so uvedle lockdowne pred nami (Irska, Češka, Francija) ali istočasno z nami (Avstrija, Belgija, Nemčija), je prirast okužb hitro upadel (po ponovnem odprtju v začetku decembra je v Češki in Irski sicer število okužb spet eksplodiralo). Ta manjša učinkovitost v zamejevanju epidemje v Sloveniji govori o tem, da je v dizajnu slovenskega vladnega lockdown pristopa prisotna neka velika sistemska napaka. Vladni ukrepi kljub omejitvam gibanja med občinami, kljub nošenju mask tudi na prostem, kljub prepovedi zbiranja, kljub zaprtju vseh nenujnih trgovin, kljub zaprtju vrtcev in šol in kljub policijski uri ne uspejo obrniti krivulje epidemije navzdol.

Covid stanje_2021-01-09

Nadaljujte z branjem→

Strategija cepljenja proti Covid: Dve dozi le za nekatere, ali vsaj ena doza za večino?

8 januarja, 2021 By in gospodarstvo 3 komentarji

Glede na epidemijo Covid, ki se ne umirja, ampak kaže spet trend naraščanja ter glede na nove mutacije virusa, ki je še bolj kužen, se države danes soočajo s ključno dilemo glede strategije cepljenja: cepiti najbolj ranljive skupine ljudi tudi z drugo dozo cepiva ali pa to dozo nameniti ostalim posameznikom in tako doseči čim večjo precepljenost prebivalstva? Če se je prva varianta še pred tedni zdela kot edina relevantna in znanstveno podkrepljena, pa v luči pospešitve trenda okužba druga varianta dobiva vse večjo podporo. Če cepimo čim večji delež prebivalsstva, se bo tudi epidemija hitreje umirila.

Tim Harford v Financial Timesu to dilemo plastično opisal z metaforo razlike med kolesom in avtom. Pri kolesu potrebuješ obe kolesi, da se lahko pelješ, pri avtu pa raje vidiš, če imajo ponoči vsi avti prižgano vsaj eno luč, kot da imajo nekateri dve, drugi pa nobene. Na prvi pogled groba metafora, vendar dobro ponazori logiko dileme. Če se virus močno razširi, cepljena pa bo zgolj ozka skupina ljudi, bomo efektivno praktično vsi vozili v temi.

Nadaljujte z branjem→

Energetske dileme (1): Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v Sloveniji zaostaja za cilji

8 januarja, 2021 By in gospodarstvo

Drago Babič

S Pariškim sporazumom leta 2005 se je večina držav, tudi naša, zavezala, da bodo obdržale segrevanje planeta pod 2 st. C in se trudile, da omejijo segrevanje na 1,5 st. C. Da bi to dosegle, bi morale po izračunih Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC) in sklepih evropskih organov omejiti glavnega povzročevalca segrevanja, to je emisije toplogrednih plinov (TGP), v primerjavi z izhodiščnim letom 1986 (v Slovenii je to izhodišče enako letu 2005), za 20% do leta 2020 in za 40% do leta 2030 (po zadnjih usmeritvah Evropske komisije celo za 55%) ter doseči ničelne neto emisije do leta 2050. Te bodo dosežene, ko bodo ponori TGP v biosferi in morjih ter njihov naravni razpad enaki ali večji od emisij. Ker bomo do leta 2050 še povečali skupno količino TGP v ozračju, ki jo bomo morali zaradi obvladovanja podnebnih sprememb postopoma zmanjševati, bi morale biti emisije TGP po tem letu celo manjše od ponorov.

Nadaljujte z branjem→

Brexit kot državljanska vojna med dvema kapitalizmoma

6 januarja, 2021 By in gospodarstvo

George Monbiot, britanski intelektualec in aktivist, je malce nazaj v The Guardianu izjemno dobro zadel bistvo ozadja in uspeha kampanje za Brexit. Po njegovem gre pri Brexitu za državljansko vojno med dvema kapitalizmoma. Po analogiji z Olsonovo klasifikacijo Monbiot kapitalizem deli na dve prevladujoči obliki. Prva je regulirani, urejeni kapitalizem, ki temelji na administrativno urejenem sistemu in ima koristi od stabilnosti, predvidljivosti in regulaciji, ki penalizira umazane ali nelojalne oblike konkurence. Ta kapitalizem soobstaja z demokracijo.

Drugo obliko označuje kot »kapitalizem gospodarjev vojne«. Zanjo so vse omejitve akumulacije kapitala, vključno z davki, regulacijo in javnim zagotavljanjem ključnih storitev, nelegitimne. Ničesar ne bi smelo ovirati ustvarjanja dobička. Ideologijo te vrste kapitalizma sta oblikovala Friedrich Hayek v The Constitution of Liberty in Ayn Rand v Atlas Shrugged. Obe knjigi fetišizirata “svobodo”, ki je seveda svoboda za plutokrate, da lahko počnejo karkoli na stroške ostalega dela družbe. Gre za kapitalizem »divjega zahoda« ali »divjega vzhoda«, kjer imajo v kaosu brez regulacije (šerifa) premožnejši in bolj pokvarjeni ter bolj brezskrupulozni »svobodo«, da vzamejo vse, kar želijo. Nič ne sme ovirati te njihove »svobode«, da si vzamejo, kar lahko.

No, in Brexit je po Monbiotu uspeh naporov premožne britanske elite (ki ima sicer parkirano premoženje in urejeno drugo državljanstvo zunaj Britanije), da se v V. Britaniji ustvari tak kaotičen »kapitalizem gospodarjev vojne«, v katerem bodo lahko »svobodno« plenili brez nadležne evropske administracije. Na škodo prevladujočega dela gospodarstva, ki potrebuje urejen sistem in regulatorno zaščito pred plenilsko elito, ter na škodo večine prebivalstva, ki bo še dodatno prikrajšana za socialno varnost. Obe pa bosta prikrajšani tudi za priložnosti, ki jo je britanskim podjetjem in državčjanom dajala »evropska dimenzija« – skupni trg in prosta mobilnost.

Nadaljujte z branjem→

Logičen strah pred priporočeno povečano uporabo fiskalne politike

4 januarja, 2021 By in gospodarstvo 2 komentarja

Laurence Boone, glavna ekonomistka OECD, danes v pogovoru v Financial Timesu poudarja, da bi morale razvite države v sedanji situaciji z namenom stabilizacije gospodarstev preiti na nov konceptualni okvir glede ekonomskih politik. Kar pomeni manj naslanjanja na monetarno politiko in bolj aktivno uporabo fiskalne poltike. Prvi razlog je, da je monetarna politika v času likvidnostne pasti (in ničelnih obrestnih mer) impotentna. Drugi pa je, da imata obe politiki redistributivne učinke, le da monetarna politika redistribuira premoženje k napačnim subjektom, medtem ko fiskalna politika pri redistribuciji cilja zaželene subjekte.

Zanimiva pa sta še dva argumenta Boonove, ki ju redko tako eksplicitno slišite od vodilnih ljudi v mednarodnih inštitucijah. Prvič, da “ni zdravo“, da celotna stabilizacijska politika temelji na “neodvisnih ljudeh, ki so odgovorni, vendar ne demokratično izvoljeni” in da jo je treba prenesti na “demokratično izvoljene in neposredno odgovorne“.

“It’s not healthy to have just monetary policy run by independent people, accountable but not democratically elected, in charge of all of the stabilisation policies,” she said. […]

“[Monetary policy] has distributional impacts and it’s not meant to. Fiscal policy has a distributional effect and is meant to have a distributional effect — and it’s implemented by people who are democratically elected and are directly accountable,” Ms Boone said. […]

“We have to think about sustainability in a more discretionary way over a longer time period, and also a more democratic way in the sense that if the target is set at the political level then it has to be assessed with enhanced transparency.”

Nadaljujte z branjem→