Misterij izginule inflacije in kako naprej (1)

Nekdanje največje ekonomsko zlo (Inflacija !!!) se zdi, da se je poslovila od razvitih držav. Zadnjih 40 let (po letu 1980) je trendno upadala, po veliki finančni krizi (2009) pa se ni več pobrala.

Slika 1: Indeks CPI, ZDA (%)

united-states-inflation-cpi@2x

Nobeni centralni banki v razvitih državah (FED, ECB, BoJ, BoE itd.) temeljne inflacije (brez cen energentov in hrane) ni uspelo približati inflacijskemu cilju (2%) ali dvigniti dolgoročnih inflacijskih pričakovanj proti temu cilju. Pa čeprav so pokurile ves arzenal konvencionalnih (znižanje obrestne mere na ničlo, enormne likvidnostne injekcije bankam) in nekonvencionalnih politik (negativne obrestne mere, nepojmljivo visoki nakupi vrednostnih papirjev v okviru politike kvantitativnega sproščanja). Inflacije enostavno niso uspele obuditi od mrtvih.

Slika 2: Indeks temeljne inflacije, evroobmočje (%)

euro-area-core-inflation-rate@2x

Drugače povedano, če je – kot je zatrjeval Milton Friedman – inflacija vedno in izključno monetarni fenomen (ker centralna banka “tiska” preveč ali premalo denarja, potem je monetarnim politikam enostavno zmanjkalo receptov, kako inflacijo ustvariti. Ali pa, glej ga zlomka, inflacija ni izključno monetarni problem in Friedman ni imel prav.

Ključno vprašanje je seveda: zakaj je inflacija izginila?

S tem vprašanjem so se ekonomisti ukvarjali neprimerno manj kot s vprašanjem previsoke inflacije (na temo inflacije in Phillipsove krivulje je bila podeljenih najmanj 8 Nobelovih nagrad). Za ljubitelje teorije zarot je odgovor na pomanjkanje raziskav o izginuli inflaciji preprost: visoka inflacija znižuje realne obrestne mere in s tem donose (in premoženje) lastnikom finančnega kapitala, zato so ti v 1970-ih letih sponzorirali toliko raziskav o škodljivosti inflacije. Ob (pre)nizki inflaciji je manj prizadetih interes(ent)ov, ki bi sponzorirali raziskave, zato je ta problem ostal na plečih centralnih bank. Kajti zanje je to zelo velik problem.

No, nekaj raziskav in teorij na to temo vseeno obstaja. Zaradi večje preglednosti bom tukaj nekaj ključnih raziskav in razlag tukaj ločeno predstavil. In na koncu eno sintezo.

2 responses

  1. Mislim, da bo treba za pojasnjevanje inflacije in drugih fenomenov sodobnega kapitalizma, ki jih aktualna ekonomska znanost ne zna zadovoljivo obrazložiti, povprašati (tudi) Marxa. Po njegovi teoriji vrednosti ustvarja novo vrednost le delo in ne razne tržne in monetarne operacije, te jo samo prerazporerajo. Monetarne operacije pa imajo malo vpliva na ustvarjanje nove vrednosti, zato so na dolgi rok (širše) neučinkovite. To potrjuje ne uspešnost sodobnega financializiranega kapitalizma, ki se oslanja na monetarizem in v katerem produktivnost in posledično skupna profitna stopnja pada, neenakost, pogojena z prerazporejanjem nove vrednosti v korist kapitala, pa raste. Ta drug fenomen lahko spet pojasnimo z Marxom in njegovim opisom razredne družbe, v kateri je primarna skrb vladajočega razreda ohranitev oblasti (in kapitala, zato tak strah pred inflacijo, ki kapital razvrednoti) in ne splošni napredek družbe.

    Upam, da boš v nadaljevanju podal tudi misli sodobnih Marxističnih ekonomistov, da bomo vedeli, kakšen je lahko alternativni pogled na sodobno ekonomijo, vključno z inflacijo.

%d bloggers like this: