Testirajte, testirajte, testirajte!

Mojca Svetek

V ponedeljek (16:56) se je nova vlada Republike Slovenije na Twitterju pohvalila, da je s svojimi ukrepi umirila rast števila okuženih za novim koronavirusom. V resnici te statistike ne odražajo nemudnih učinkov ukrepov za omejevanje stikov, temveč zgolj vladno odločitev, da se v Sloveniji testiranja za Covid-19 omejijo le na osebe z vsemi znaki okužbe, ki so pripotovale iz ogroženih območij ali so bile v tesnem stiku z osebo s potrjeno okužbo (torej osebe, pri katerih je izsledljiv vir okužbe), ne pa tudi na njihove družinske člane (predpostavka, da so tudi že okuženi).

Na ogorčenje slovenske javnosti, ki opozarja, da se Slovenija vede v nasprotju s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije in primeri dobre prakse iz tujine (npr. Južna Koreja), je včeraj Nacionalni inštitut za javno zdravje objavil podatke, da je Slovenija na 6. mestu po številu opravljenih testov na milijon prebivalstva. Italija je po številu testiranj na prebivalca vzporedno z nami, medtem ko se države, ki so model uspešnega spoprijemanja z epidemijo, lahko pohvalijo z dvakrat do trikrat bolj množičnim testiranjem.

V grobem države izbirajo med množičnim testiranjem s karantenami in zaprtjem celih mest oziroma regij. Množično testiranje je koristno tako z vidika zaščite javnega zdravja kot z vidika minimiziranja ekonomske škode. Množično testiranje namreč omogoča:

  • natančne podatke o razširjenosti okužb in zato hitrejše vzpostavljanje in sproščanje ukrepov, vključno z zaprtjem posameznih območij in lokalnimi karantenami;
  • razumevanje vedenja epidemije, vključno z izsledenjem in izolacijo skupin prebivalstva, ki so prenašalci virusa, a jih statistike bolnišnično obravnavanih ne zajemajo;
  • lokalizirane ukrepe, zaradi česar je gospodarska dejavnost, vključno z mednarodnim transportom, manj prizadeta;
  • evalvacijo sprejetih ukrepov za spoprijemanje s širjenjem okužbe;
  • vključevanje oseb, ki so okužbo uspešno prebolele, nazaj v gospodarsko dejavnost;
  • kaže pa tudi na uspešno koordinacijo družbenih institucij in pripravljenost zdravstvenega sistema, da se celovito spoprijema z grožnjami javnemu zdravju.

Slika: Starostna struktura potrjenih primerov okužb s COVID-19 v Južni Koreji in Italiji

Korona_starostna struktura

Kot kaže slika, statistike iz Južne Koreje kažejo, da omejevanje testiranja močno izkrivlja statistike razširjenosti okužbe po posameznih demografskih skupinah. Primerjava Italije in Južne Koreje je smiselna, sta se državi morali z novim koronavirusom spoprijeti med prvimi. Južna Koreja od začetka izbruha pa do danes vzdržuje sistem množičnega testiranja, medtem ko je Italija testiranje močno omejila in se zatekla k zapiranju celotnih regij. Ta primerjava je za Slovenijo relevantna, saj je Slovenija, kot kaže, prevzela Italijanski model spoprijemanja z epidemijo. V kolikor bo testiranje omejevala še naprej, lahko pričakujemo, da bodo statistike po demografskih skupinah vedno bolj podobne italijanskim. 

Ukrep množičnega testiranja sam po sebi brez sodelovanja in odgovornega ravnanja prebivalstva ne more zajeziti okužbe. Vendar pa kombinacija množičnega testiranja s strožjimi ukrepi omejevanja stikov in gibanja omogoča agilno in odbrano ukrepanje vlade, s tem pa večjo učinkovitost pri boju z epidemijo. 

%d bloggers like this: