Kakšen bo padec BDP zaradi koronavirusa in kako se na pameten način izogniti recesiji

Moje simualcije kažejo, da se zaradi boja proti širjenju koronavirusa utegne slovenski BDP letos zmanjšati med dobrimi 6% (če bo kriza blažja) in 14% ali več (če bo kriza daljša):

Izpad BDP-korona kriza

Odziv ekonomskih politik mora biti bliskovit, program ukrepov pa finančno zajeten. Pomembno je predvsem ohraniti pri življenju podjetja in ohraniti delovna mesta. Glede na velikost šoka (možnost padca BDP celo do 15%), mora slovenska vlada pripraviti ukrepe in likvidna sredstva v proračunu v obsegu okrog 15% BDP. Glede na slovenski BDP v lanskem letu to pomeni, da mora imeti na razpolago vsaj 7.5 milijard evrov likvidnih sredstev, da jih lahko po potrebi uporabi. V ta namen je treba pravočasno izdati dolgoročne obveznice.

Ključni ukrepi za zajezitev negativnih posledic širitve virusa so naslednji:

  • ključna je ohranitev delovnih mest, zato mora vlada podjetja popolnoma oprostiti plačila preispevkov za čas krize. Najbolj smiseln ukrep je prek subvencij povsem kompenzirati izpad neto prodaje, torej v celoti financirati bruto stroške plač zaposlenih, ki ne bodo delali (vlada lahko to pokrije z izdajo obveznic, ki jih bo v okviru PEPP programa na trgu odkupila Banka Slovenije). Ta ukrep velja tudi za samozaposlene prek s.p.-jev;
  • moratorij oziroma zamaknitev odplačevanja anuitet za kredite podjetjem in prizadetim zaposlenim (za denimo obsobje enega leta);
  • oprostitev plačila socialnih prispevkov in program transferjev za prekarno zaposlene, ki bodo ostali brez dohodkov (in sicer vsaj v višini minimalne plače v času trajanja krize);
  • zagotovitev kreditov in garancij za kredite prizadetim podjetjem v neomejenem obsegu (treba pa je vedeti, da je ta ukrep tudi po izkušnjah iz prejšnje krize dokaj neučinkovit, saj banke kljub garancijam nočejo odobravati kreditov podjetjem, ki jim prihodki upadajo; hkrati pa podjetja ne bodo najemala novih kreditov, če nimajo zagotovljenih naročil; vendar pa ta ukrep ne škodi);
  • povečani izdatki za blagovne rezerve, za delovanje vseh ključnih javnih sistemov (zdravstvo, civilna zaščita, policija, vojska);
  • stimulacije za povečan obseg dela zaposlenim v teh javnih službah je treba (s posebnim zakonom) oprostiti plačila dohodnine in socialnih prispevkov;
  • urgenten uvoz in urgentna organizacija domače proizvodnje potrebnih pripomočkov za dihanje (respiratorjev itd.), da povečamo kapacitete za obravnavo povečanega števila okuženih;
  • nujno povečanje sredstev za investicije in dinamike gradnje (z drastično poenostavitvijo administriranja) v javno financiranih infrastrukturnih projektih, da bi čim bolj nadomestili izpad BDP zaradi krize in zaposlili domače gradbene izvajalce;
  • itd.

Na srečo, je v sredo zvečer na pomoč priskočila Evropska centralna banka, ki je v okviru programa Pandemic Emergency Purchase Programme (PEPP) zagotovila državam 750 milijard evrov za odkup obveznic do konca leta 2020. To pomeni, da je ECB odobrila članicam EU helikopterski denar v višini 5% evropskega BDP. Vsaka država lahko svoj delež izkoristi kot želi. Slovenska vlada ga lahko izkoristi tako, da z denarjem, zbranim od izdaje obveznic, slovenskim podjetjem prek subvencij kompenzira izpad neto prodaje in tako neposredno pripomore k ohranitvi tako podjetij kot delovnih mest.

Pri tem je pomembno dvoje:

Prvič, program PEPP dejansko pomeni, da lahko slovenska vlada protikrizne ukrepe financira praktično zastonj, saj ji sposojenega denarja ECB na bo treba nikoli vrniti (glejte razlago tukaj).

In drugič, če bi slovenska vlada izpad dodane vrednosti gospodarstva v celoti financirala z obveznicami, ki jih bo odkupila Banka Slovenije, teoretično ne bi prišlo do upada BDP in do recesije.

O obojem bi morala slovenska vlada temeljito razmisliti.

 

12 responses

  1. V članku je sporno, na kakšen način bodo podjetja prejela denar – povratno (krediti, kapitalski vložki) ali nepovratno (subvencije).
    Osebno sem za povratno financiranje, najraje kredit, zavarovan preko kapitalskih vložkov. Tako bodo podjetja prvenstveno izkoristila notranje rezerve, saj bodo morala za povečanje pomoči pristati na državno solastništvo. Te deleže lahko država po normalizaciji razmer tudi proda. Na ta način bi država lahko večji delež dodatne likvidnosti namenila vzpodbujanju potrošnje, predvsem preko investicij.

    • Ravno tako enostavno ne gre. Če bi podjetjem in samostojnim podjetnikom izpad dohodka (dodane vrednosti) država pokrila samo z likvidnostno pomočjo (krediti), potem bi imela podjetja še vedno izgubo, zgubila bi boniteto in vse kar je povezano s tem. Podjetja imajo poleg kapitala med viri financiranja tudi obveznosti do dobaviteljev in običajno tudi do bank. V primeru dodatne zadolžitve (pomoč države) in izgube (zmanjšanega dohodka) bi se ti upniki lahko umaknili in podjetje bi bilo v še večjih težavah. Zato je edina pot nepovratno nadomestilo dohodka (subvencija), o čemer sem več pisal v svojem prispevku in kjer sem prav tako izpostavil, da bi se s polnim nadomeščanje izpada dohodka zaradi kriznih razmer lahko v celoti izognili vsem gospodarskim in finančnim posledicam (padcu BDP, nelikvidnosti, slabim posojilom, neplačevanju zaposlenih…). In “ponudba” ECB je idealna priložnost, da to izkoristimo. Le upamo lahko, da bomo zadosti operativni in hitri – da ne bomo ostali na odlaganju prispevkov, nekaj desetmilijonski pomoči in pogojnem odlogu posojil. In da ne bomo ponavljali napak iz prejšnje krize (na žalost nimamo neke objektivne ocene niti razlogov zanjo, niti napak pri njenem reševanju).

  2. Bine ima seveda prav, mora iti za nepovratno subvencijo, sicer ne rešimo težav podjetij, le v likvidnostne in finančne težave jih spravimo.

    Lepota tega pristopa je:
    1. Rešuje delovna mesta,
    2. Ohranja plače vseh zaposlenih in samozaposlenih,
    3. Sploh ne pride do recesije (subvencije se štejejo v BDP in kompenzirajo izpad DV podjetij),
    4. Je zastonj (efektivno tega denarja ECB-ju ne bo treba vrniti).

    To je helikopterski denar, apliciran na korona krizo.

  3. Subvencije pridejo v poštev v času karantene, ko podjetja zaradi zdravstvenih razlogov ustavijo proizvodnjo. Po enem mesecu (optimistični scenarij) pa bo bistveno zagotavljanje povpraševanja, kar se da pospeševati z (infrastrukturnimi in drugimi strateškimi) investicijami in drugimi vzpodbuda mi na strani povpraševanja. Enomesečni zastoj bi večina podjetij ob likvidnosti pomoči države preživela, kasneje bo treba vzpodbujati povpraševanje. Če bo večina denarja šla za subvencije, ga bo zmanjkalo za investicije in prestrukturiranje industrije, to mora imeti prednost.
    Ob pesimističnem scenariju (padec BDP za 14%, dolgotrajni potek bolezni) pa se bo celotno gospodarstvo preoblikovalo, veliko družb bo propadlo, brezposelnost bo velika, prišlo bo do nacionalizacij, za vzdrževanje sociale bo verjetno uveden UTD, podobno kot je bilo po 2. sv. vojni. Zanesljivo ne bo take družbeno ekonomske ureditve, kot je danes, vloga države bo bistveno večja. Samo poslušajte vse te silno uspešne podjetnike, vsi v krizi kličejo mamko državo na pomoč. Nekakšna povojna socialistična ekonomija, oziroma NEP.

  4. Drago, to, kar govoriš, je bedarija. Ne razumeš, kako deluje makro gospodarstvo.

    Kriza bo trajala precej časa, ker virusa ne moreš uničiti v enem mesecu, tudi če bi vsi imeli stroge karantene po kitajskem vzoru. Pa ne bodo. In ker se bo kriza vlekla, strošek v obliki izpada BDP pa bo gromozanski, bo treba kmalu sprejeti odločitev v nespodobni izbiri med številom mrtvih in uničenjem gospodarstva (glej moj jutrišnji komentar v Dnevniku).

    Investicij v javno infratsrukturo ne moreš povečati iz danes na jutri, ker gre za dolgotrajne postopke pri pripravi in potrjevanju investicijskih programov, umeščanju v prostor in na koncu pri izbiri izvajalcev (dolžina se meri v letih). Vlada se lahko zgolj potrudi, da se investicije, ki se že izvajajo, v času krize ne zaustavijo, da tečejo in da skrajša admin. postopke (vendar bo pri slednjih učinek na BDP šele čez leta).

    Ne bo zmanjkalo denarja za investicije. Fiskalno pravilo je v času krize suspendirano. In ECB je pravkar zagnala program helikopterskega denarja v višini 750 milijard evrov, od katerih Sloveniji pripada 2.52 milijard evrov za odkup obveznic. Zastonj denar.

    Sicer pa glej mojo daljšo razlago, ki bo zjutraj objavljena tukaj.

  5. Drago,
    in še enkrat: po definiciji BDP (kot ga izračunavajo statistični uradi) sploh ne pride do recesije, če vlada podjetjem prek subvencij kompenzira izpad dodane vrednosti (subvencije se štejejo v BDP in kompenzirajo izpad dodane vrednosti podjetij).

    To so osnove makroekonomije.

    Se pravi: ne pride do recesije, ne pride do propada podjetij in izgube delovnih mest, če se vlada odloči, da za čas trajanja krize podjetjem kompenzira izpad dodane vrednosti. Nova ECB sredstva zadoščajo za financiranje tega izpada skoraj do konca leta 2020.

  6. Nekaj vprašanj:
    – po tej operaciji (da se ta denar razdeli podjetjem kot subvencija) bo državni dolg za teh 3 mrd višji, ali ne?
    – ali ECB/BS lahko kasneje odpiše take terjatve?
    – ali lahko ECB direktno odkupuje obveznice podjetij?
    – kaj potem, če se bo kriza še kar vlekla? Bo treba take subvencije kar naprej ponavljati vsak mesec (ker 3 mrd zadostuje za pokrivanje stroškov v enem mescu)?
    – knjigovodsko gledano, kakšna je razlika s stališča podjetja, če podjetja prejmejo denar kot subvencijo, ali kot kapitalsko vlaganje in kasneje eventualno izgubo pokrijejo iz (povečanega) kapitala?

  7. Drago, zakaj ne moreš iz omejenega pogleda nekoga, ki bi po vsej sili rad nacionaliziral oz. iskal krivca in se vnaprej sekiral za povečanje državnega dolga?

    Če ne bomo izkoristil ECB-jevega helikopterskega denarja, je velika verjetnost, da bo BDP upadel za 10-15%. Tudi če se ne zadolžimo, pa po mojem tudi ob najbolj neumnem početju vlade brez tega ne bo šlo, nam naraste zaradi padca BDP-ja delež dolga v BDP ju iz sedanjih 70% na 83% (32,2/(45,75*85%)). In mi bomo skoraj v celoti uničili gospodarstvo. Ne le za eno ali dve leti, Plus pade večina infrastrukturnih projektov z vsemi multiplikatorji na BDP. Kar poglej si zadnjo krizo in napačen odziv takratne Pahorjeve vlade. Koliko izgubljenih let smo doživeli. Je pa res, da smo potamanili nekaj čarovnic.
    Če pa uporabimo ECB-jev helikopterski denar, tudi če se vsa dodatna zadolžitev v višini 7,5 mrd (delno iz dobljenega denarja na trgu, delno iz operacij ECB) odrazi v povečani zadolžitvi, in nam uspe ohraniti BDP matematično nedotaknjen (po trditvah JPD je to zaradi metodologije celo mogoče, sam se v to nisem spuščal), se nam delež dolga v BDP-ju poveča iz 70% na 87% ((32,2+7,5)/45,75).
    Ohranimo generator trošenja, ljudje imajo zaposlitve, imajo občutek potrebnosti in koristnosti, infrastrukturni projekti z vsemi svojimi multiplikativnimi učinki na BDP lahko gredo dalje in se še intenzivirajo.
    In nenazadnje – vse države bodo to počele, od kod pa misliš da bo Avstrija dobila 38 mrd?!. Vsem se bo dvignil delež dolga v BDP, še vedno pa bomo ostali na istem mestu znotraj držav glede na delež dolga v BDP.

    Ne ponovimo napake, da bomo zopet administrirali in iskali čarovnice kot 2009. Vsaj to pot verjemi, da je to v popolnosti zunanji šok in da prav nihče pri nas ni kriv, da bi ga bilo treba penalizirati ali zažigati na grmadi. Šok je/bo tako velik, da če bodo naši znalci v vladi razmišljali več kot mesec dni, do naslednjega izplačila plač, bo večina že nepovratno izgubljena. Ljudje ne bodo imeli plač in to vsaj 150.000 ljudi. Vsaj kar se tiče ljudi in malega gospodarstva, sploh tistih, ki so jim pred 1 tednom prihodku čez noč upadli na 0. Drago, na 0!!!! Ne za 10%, ne za 30% ali 50%. Na 0!!!!!Oprostitev prispevkov tu ne pomaga. Pa moratorij na obresti in obroke glavnice tudi ne. Razen, če bomo zopet onanirali na izživljanju nad nekaj pripravnimi krivci in sadomazohistično uživali v naslednjem izgubljenem desetletju.
    In ne le to, da je treba pohiteti in mahati s polno vrečo, postopki morajo biti ENOSTAVNI, saj malo gospodarstvo (vključno z s.p.) nima strokovnjakov, ki bodo izpolnjevali idiotske formularje še leto dni po odobritvi pomoči, ker: 1) nimajo znanj, 2) nimajo resursov (običajno le 1-nekaj zaposlenih) in 3) nimajo časa.

    Na nas je, da se pravilno odločimo. Pardon, na vladi je, in upam, da bodo poslušali glas razuma.

    • Kaj je naredil Roosevelt v podobni situaciji? Ustvarjal delovna mesta. Kaj delajo drugod po Evropi z družbami, ki so že zašle v težave?Nacionalizirajo in vzdržujejo družbe delujoče.
      Ves finančni potencial ECB stimulusa porabiti za tekoče financiranje vsega in na počez je kratkovidno. Država se mora opredeliti, kateri sektorji/podjetja so ključni za dolgoročno preživetje družbe in tem podjetjem prvenstveno zagotoviti delovanje. Da bi nekako trg sam oziroma same obstoječe družbe opravile prestrukturiranje, je iluzorno za pričakovati. To bo morala narediti država. Pa imenujete to Keynesianizem, socializem, ali podjetna država, vseeno. Če citiram Denga: ni važno, kakšne barve je mačka, glavno da lovi miši (beri ustvarja delovna mesta).

      • “Da bi nekako trg sam oziroma same obstoječe družbe opravile prestrukturiranje, je iluzorno za pričakovati. To bo morala narediti država. ”

        Država, da bo to naredila?!?! Koga pa poznaš v državni upravi (z imeni in priimki) za katere misliš, da so tega sposobni. Mi lahko našteješ 5 ljudi (beri:pet) ki so v državni upravi, pa so bolj sposobni od tistih iz industrije?

        Rutar-jev in Jože-tov komentar je še kako na mestu, vlada, če je pametna, naj uporabi vsako besedo.

        Da ti ilustriram iz industrije, iz prve roke. Če ne bo ustrezne subvencije (kot jo npr. dobivajo naši nemški konkurenti -država pokriva 60% plače!!!) bomo odpuščali brez zadržkov. Ker bomo morali, da preživimo! Kljub temu, da to pomeni dolgoročno izgubo potenciala firme. Pa ne zaradi zlobe ali menda interesa kapitala – temveč zaradi golega preživetja.

        Ob vsem resničnem spoštovanju, ampak tole je resnično nevarna ideja

  8. Drago, bedarije govoriš.

    Gre za izrazito kratkoročni, eksogeni šok – slovenska podjetja so bila v dobri kondiciji in niso kriva za šok. Treba je pod urgentno poskrbeti, da se VSA podjetja rešijo ZDAJ, TAKOJ. Potrebujejo likvidnost, sicer bodo začela odpuščati ali pa zašla v težave.

    Ti pa govoriš o nekem srednje- in dolgoročnem prestrukturiranju podjetij. Kakšno zvezo imato s sedanjo korona krizo?!? kakšno prestrukturiranje, Treba je preživeti baslednja 2-3 mesece, ko so ali bodo podjetjem zaradi zaprtja padli prihodki na 0 (ničlo !!!).

    Včasih je bolje biti tiho…

  9. Očitno napadate slamnatega moža, očitate mi stvari, ki jih nisem zapisal, tisto, kar pa sem zapisal, pa ignorirate. Pa vas ja ni napadel kakšen novi virus nestrpnosti, po zgledu nove vlade?
    Najprej citiram sebe v zgornjih komentarjih:
    “subvencije pridejo v poštev v času karantene, ko podjetja zaradi zdravstvenih razmer ustavijo proizvodnjo. Po enem mesecu (optimistični scenarij) pa bo bistveno zagotavljanje povpraševanja…”
    in naprej:
    “po pesimističnem scenariju (padec BDP za 14%, dolgotrajni potek bolezni) pa se bo celotno gospodarstvo preoblikovalo, veliko družb bo propadlo, brezposelnost bo velika…” in naprej “zanesljivo ne bo take družbeno ekonomske ureditve, kot je danes, vloga države bo bistveno večja”.
    To zadnje se je že zgodilo, Janša je s svojimi kriznimi ukrepi že uvedel izredne razmere: parlamentarna demokracija je začasno suspendirana, protesti oz. zbiranje na javnih mestih je prepovedano, vojska se lahko uporablja za naloge doma, itd. KAJ SEDITE NA UŠESIH?
    Osebno menim, da gremo proti pesimističnem scenariju, (Janša to že počne) torej samo subvencije podjetjem ne bodo rešile problemov. In v tem smislu so bile v nadaljevanju mojih komentarjev mišljene besede o bistveno večji vlogi države, kot si znamo to danes predstavljati.

    Saj tudi ti Jože, v zadnjem članku navajaš, da bo v primeru dolgotrajne bolezni družba/država prisiljena med neprijetnimi izbirami – ali čim bolj zaščititi državljane pred boleznijo, vendar tvegati propad ekonomije in družbe, ali nadaljevati z gospodarskimi aktivnostmi, vendar tvegati zaradi okužb bistveno večjo smrtnost med populacijo, predvsem starejšimi? Ti svojega odgovora na ta vprašanja ne podajaš, je očitno pretežko za enega posameznika, kar je razumljivo. Eno je pa jasno – v taki situaciji bo nekdo moral dati takšen ali drugačen odgovor. In to bo država z svojimi oblastvenimi strukturami, ne pa prosto tržno gospodarstvo, priklopljeno na dudo iz subvencij. Če ne, nas čaka kaos nepredstavljivih razsežnosti.

    Da se ne pričkamo v tri dni, bom čez vikend malo podrobneje opisal svoj pogled na to, kaj nas po pesimističnem scenariju čaka in kakšna naj bi bila vloga države v tem času. Enako pričakujem od vseh vas, kratkovidnih kritikov. Če bomo pripravili nekaj variant in bodo te dobro utemeljene, bodo koristile upravljalcem države, ki so dosedaj kar pridno plonkali strokovne rešitve, ki smo jih obravnavali na tem blogu. V krizi bo to še pomembnejše.
    In ne biti tiho, kakor priporočaš ti, Jože, obratno, glasni moramo biti.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: