V današnjem Dnevniku imam kolumno, ki govori o popolni dezorientaciji slovenskih odločevalcev in kaosu na relaciji javni investitorji – državni organi glede javnih razpisov, ki ne spoštujejo EU direktiv in smernic na tem področju, kar omogoča, da tuji ponudniki na podlagi zlorabe socialnega dumpinga zmagujejo na javnih razpisih za velike projekte. V podporo zgornjemu komentarju spodaj navajam povzetek iz naše študije, kakšno narodnogospodarsko škodo povzroča ta praksa za Slovenijo in kako se po vzoru razvitih EU držav boriti proti tujemu socialnemu dumpingu.
Ureditev tega stanja mora biti ena prvih prioritet bodoče vlade.
DAMIJAN blog 
Zelo analitičen prispevek se ukvarja s vprašanjem socialnega dumpinga, ki je nedvomno pomemben razlog, ki postavlja slovensko gradbeništvo v neenakopraven položaj, a ni edini. Zaradi uničenja pomembnejših gradbenih podjetij v obdobju recesije, ki sta ga slovenska vlada in banke naravnost slaboumno dopustile, ali celo vzpodbujale, na majhna podjetja razdrobljeno gradbeništvo nima več referenc za prevzem večjih inženirskih projektov, čeprav ima ustrezno usposobljenost za izvedbo del glede na kadrovsko zasedbo, tehnično opremo in inženirsko znanje. Slovenska gradbena podjetja še vedno ne bodo konkurenčna, tudi če bi Slovenija zdravo razumsko pričela ravnati po vzorcu razumnih evropskih držav, saj za oddajo veljavnih ponudb po razpisnih pogojih glede referenc ne zadoščajo zahtevam naročnika.
Poleg ureditev razmer na trgu gradbenih javnih naročil, bi zato nujno morali neposredni in posredni javni naročniki v razpisne pogoje vgraditi določbe s katerimi bi:
1.Silili majhna slovenska gradbena podjetja k povezovanju in skupnemu nastopanju.
2.Preprečili veriženje oddaje del podizvajalcem in podizvajalcem podizvajalcev.
3. Namesto angažiranja prekarnih agentskih delavcev iz Bosne, Bolgarije, Romunije, Makedonije stimulirale ponudnike k zaposlovanju redno zaposlenih delavcev ne glede na to od kod prihajajo.
4.Jasno določili kriterije za presojo usposobljenosti ne glede na reference.
5.Odpravili nelogičnosti oddaje naročila po čim cenejši, pogosto nerazumno nizki ceni.
6.Omogočili pridobivanje jamstvenih zavarovanj in bančnih garancij ne zgolj na temelju bonitete ponudnika, temveč tudi na podlagi zagotovljene garancijske sheme, ki bi jo morala zagotoviti država.
7. Odpravili nerazumen status odgovornega vodje del, ki je sedaj lahko arhitekt, ne pa tudi inženir z bogato gradbeno prakso pri vodenju inženirskih projektov.
8.Pri velikih javnih naročnikih( DARS, 2TDK, Direkcija za infrastrukturo, energetika) uvesti zelo strog nadzor in zlasti prisiliti državnega inženirja DRI ponovno pri vodenju projektov z javnimi sredstvi spoštovati javen in ne privaten interes, kot smo bili priče dogajanja v aferi imenovani MAKETA.
9.DKOM kadrovsko usposobiti, da bo odločal hitro in v javnem interesu, ne pa da se bo še naprej norčeval iz prava kot je to primer revizije naročila premostitve Glinščice, ali revizije pri predoru Karavanke.
Vse navedeno bi ob ureditvi trga dela in trga naročil dalo dobre in hitre rezultate, če bi ob vsem tem še zagotovili kvalitetno projektiranje in preprečili monopolne položaje nekaterih projektantskih organizacij, saj zaradi neustrezne konkurence plačujemo zelo drago slabe projekte.Nazoren primer zmede pri projektiranju je projektiranje PZI projektov za drugi tir Divača- Koper. Pomanjkljivi in nedodelani projekti so osnova za nastajanje velike škode v fazi izvedbe.
Povedano preprosto, navedeno terja ne le razumsko intervencijo na nivoju predpisov, pač pa zlasti omejitev nestrokovnega dela politično imenovanih uprav naročnikov in njihovega inženirja (DRI) in odločen pritisk resornih ministerstev za hitro, gospodarno in koristno vodenje velikih investicij.
Všeč mi jeVšeč mi je
7. Odpravili nerazumen status odgovornega vodje del, ki je sedaj lahko arhitekt, ne pa tudi inženir z bogato gradbeno prakso pri vodenju inženirskih projektov.
Popravek: tu je bilo verjetno mišljen status pooblaščenega inženirja, s katerim lahko izvajaš vse ključne naloge inženirja: projektiranje, nadzor in tudi izvajanje zahtevnih projektov. Odgovornega vodje del po novi zakonodaji ni več, nadomešča ga vodja del, ki pa je očitno postal »neodgovoren«. Pooblaščeni inženir pa po novem lahko postane le arhitekt ali projektant. Inženir z bogato prakso pri vodenju inženirskih projektov na strani izvajalca pa po novem ne more postati pooblaščeni inženir in s tem v svoji karieri ne more zamenjati dejavnosti. Npr. nadzirati izvajanje zahtevnih projektov. No, postane lahko le na način, da pokaže kompetence iz projektiranja. Skratka projektanti in arhitekti se imajo za edino kompetentne za vodenje projektov in nadzor. Zmeda je popolna, ker je izraz »vodenje projektov« med projektanti in arhitekti ter zakonodaji mišljen le za vodenje izvajanja projektne dokumentacije in ne dejansko za vodenje investicijskih postopkov. Torej to, kar naj bi jih izvajal / vodil »odgovorni« vodja projektov (vodja investicije). Projekte (tudi največje) na stani naročnikov dejansko lahko vodi kdorkoli! Praviloma jih pravniki ali ekonomisti. Ker bi bili sedaj projektanti in arhitekti očitno radi tudi pri nadzoru pa so si dodatno izmislili izraz BIM manager. Ti pa naj bi preko 3D modelov izvajali nadzor nad stroški in terminskimi plani. Teoretični koncept, ki ga v praksi še niso nikjer izvedli. Se pa že zahteva, oziroma vključuje v razpise največjih projektov v državi.
Skratka, zmeda je popolna. Gradbena operativa je razvrednotena, kar je rezultat majhnosti oz. šibkosti izvajalskih podjetij. IZS je razklan… . Na takih osnovah se dejansko vseh predvidenih projektov ne bo dalo izvesti in Stankovi predlogi so v tem smislu povsem na mestu.
Všeč mi jeVšeč mi je