Dva papeža, film

Včeraj sva si z ženo (namesto polnočnice, priznam) na Netflixu ogledala film Two popes. Duel med prejšnjim papežem Ratzingerjem (Benedikt XVI) in sedanjim Bergogliom (Frančišek).

Ne bom se  spuščal v to, koliko je resničnega ali zgolj fikcije v razlogih, zakaj je ultra konzevativni Ratzinger prostovoljno odstopil in ali je res za svojega naslednika prepričal uporniškega in ljudskega Bergoglia, sicer svojega največjega kritika, da naredi potrebne reforme v Cerkvi. Meni je všeč tisti besedni duel na vrtu Ratzingerjeve poletne rezidence v Castel Gandolfu – kot odličen oster in dolg niz pri tenisu. In všeč mi je njuna obojestranska spoved, ki na površje priplavi njune temne osebne sence iz preteklosti in sedanjosti, ki ju preganjajo, ko sta sama s seboj.

Kot film je Two popes zelo dober. Realnost Cerkve pa se je s Frančiškom tudi drastično izboljšala. Frančiška je res težko ne imeti rad, tako kot ne njegovega velikega vzornika Frančiška Asiškega.

%d bloggers like this: