Redko se zgodi, da nemški delodajalci in sindikati govorijo isti jezik. Tokrat ga. Združili so moči in financirali študijo (dveh inštitutov – IW in IMK), ki je pokazala, da je Nemčija v zadnjem desetletju povsem zanemarila investicije v javno infrastrukturo – od cest, železnic, telekomunikacij, stanovanjskega sklada, vrtcev, šol do zdravstvenih ustanov. Investicijska podhranjenost je postala celo tako bizarna, da je včeraj televizija, ki je prenašala obisk nemške kanclerke na posvetu o problematiki izpadov telekomunikacijskih omrežij, morala prekiniti prenos – ker je pač izpadlo telekomunikacijsko omrežje in povezava z ekipo.

Oba inštituta sta izračunala, da infrastrukturna investicijska podhranjenost znaša skoraj 500 (457) milijard evrov, kar naj bi nova nemška vlada nadomestila z desetletnim investicijskim ciklusom. V zadnjih 20 letih so bile nemške javne neto investicije blizu 0 (nič) in v dveh obdobjih celo negativne.

Razlogi za ta izpad javnih investicij so vsaj trije. Prvič, zaradi nemške recesije v obdobju 2001-2004, ko je nemška vlada drastično porezala javne investicije. Drugič, zaradi pokrizne (po letu 2011) politike varčevanja kljub solidni gospodarski rasti in izjemno nizkim obrestnim meram na javni dolg (fetišiziranje “črne ničle” in “zadolževalna zavora”, zapisana v ustavo). In tretjič, zaradi stave na to, da javne investicije niso potrebne, ker bo zasebni sektor investiral. Vendar ni. V obdobju po letu 2011 so vsi trije sektorji – gospodinjstva, podjetja in država – neto varčevali. Kar se navzven kaže v stalnem in izjemno velikem zunanjetrgovinskem presežku (med 6 in 8% BDP). Slednji namreč po plačilnobilancčni definiciji pomeni presežek varčevanja nad investicijami.

No, zdaj se zdi, da imajo tako predstavniki zaposlenih kot delodajalcev tega fetiša varčevanja dovolj, zato predlagajo 10-letni investicijski ciklus (glejte spodaj strukturo) in javno financiranje tega programa:

• 75bn decarbonization
• 20bn 5G
• 60bn rail
• 20bn autobahn
• 15bn housing  
• 59bn school & university
• 50bn early childhood
• 158bn local government

V ta namen pa bi bilo seveda treba spremeniti nemško fiskalno pravilo v obliki zadolževalne zavore, ki jo je Wolfgang Munchau pred časom označil kot “German debt brake as the worst economic decision any G7 country has undertaken in our lifetimes“. Iz tega vidika je po svoje zabavna ta koalicija med delodajalci in sindikati in predvsem ta miselni preobrat nemških delodajalcev za 180 stopinj. Predvsem pa kaže, da Nemčija močno izgublja zalet, da je “let debelih krav” konec in da Nemčija očitno počasi leze nazaj k statusu “največjega bolnika v Evropi”, kot so jo splošno označevali v obdobju 2001-2004.

Po svoje je res zanimivo videti, kako se nekdo v svoji ideološki zadrtosti in neumnosti izvarčuje do smrti (prostovoljno sestrada z varčevanjem za vsako ceno).

Yesterday we noted the emergence of an unprecedented coalition: among employers and trade unions against a government that includes the SPD. The two social partners have issued a joint study by their aligned economic institutes to show that the country is short nearly half a trillion euros’ worth of investment. What is extraordinary apart from the large number are the authors of that report. For the IW institute to ask for more government spending is a big deal, and a sign of shifting positions within German society. 

Business leaders were among the biggest fanboys of the debt brake until they realised that the lack of infrastructure investment is hitting them most of all.

Vir: Eurointelligence