Je mogoče Adrio rešiti brez stečaja? Načeloma ja.

Trenutno se v vladnih krogih kot edini dve opciji reševanja problema Adrie Airways omenjata

  • (A) odtegnitev vsakršne pomoči Adrii pod sedanjim vodstvom, stečaj sedanje Adrie in ustanovitev “Nove Adrie”, in
  • (B) ureditev povezljivosti Slovenije s svetom prek zagotovitve subvencioniranja stroškov za nekaj pomembnih linij (prek mehanizma obvezne gospodarske javne službe).

Obe opciji seveda pomenita stečaj sedanje Adrie. Pri čemer pa večina pozablja na dve ključni zadevi. Prvič, stečaj pomeni, da bi izgubili operativne licence za polete sedanje Adrie in da bi izgubili slote na ključnih tujih pristaniščih. “Nova Adria” bi potrebovala nekaj časa za pridobitev operativnih licenc. Še večji pa je problem slotov. Namreč Adria si je skozi zadnja tri desetletja, tudi prek članstva v Lufthansini mreži Star Alliance, pridobila ugodne pristajalne in vzletne slote na ključnih tujih letališčih. Ti sloti omogočajo, da lahko Adriini potniki iz Slovenije v zgodnjih dopoldanskih urah ujamejo povezovalne lete v Frankfurtu, Munchnu, Parizu, Dunaju, Amsterdamu itd. in da lahko poslovneži in uradniki z jutranjim letom ujamejo zgodnje dopoldanske sestanke v Bruslju, Frankfurtu, Parizu itd. Nič vam ne pomaga, če vam v Frankfurtu dodelijo slot za pristanek po koncu jutranje špice, po 11. uri, ko ste že zamudili vse povezovalne lete ali začetek dopoldanskih sestankov. In podobno, če vam vzletne slote dodelijo v nočnih urah. Vaše potovanje se zaradi tega podaljša za en dan ob odhodu in en dan pri povratku, s tem pa tudi stroški potovanja in odsotnost z delovnega mesta. In “Nova Adria” bi imela precejšnje težave s tem, da bi postopno pridobila ugodnejše slote. Zaradi tega bi trpela njena konkurenčnost in bi si že v štartu nakopala slabše poslovne rezultate.

In drugič, obe opciji (ustanovitev “Nove Adrie” ali ureditev povezljivosti prek subvencioniranja drugih operaterjev na pomembnih linijah) pomenita, da bo treba druge operaterje na za Slovenijo strateško pomembnih linijah subvencionirati, saj nihče ne bo izvajal poletov na nerentabilnih linijah. Vlada torej s tem, da Adrio pošlje v stečaj, ne pridobi nič, v vsakem primeru bo morala subvencionirati del stroškov za “Novo Adrio” (sicer bo kmalu zašla v izgube) ali za tuje letalske operaterje. S stečajem “stare Adrie” vlada zgolj oteži nov poslovni začetek “Novi Adrii”.

Ali obstaja boljši pristop k reševanju problema Adrie in ali je mogoče Adrio rešiti brez stečaja?

Obstaja. Obstajata dva načina. Prvi je, da država (prek SDH ali DUTB) odkupi Adrio za simbolično ceno, drugi pa, da to naredi zasebni vlagatelj s podporo države. Oba načina pa se seveda morata začeti z nujnim prvim korakom države – z bliskovito akcijo kriminalistov in NPU, s forenzičnim finančnim pregledom z namenom ugotavljanja finančnih malverzacij in sprožitev vseh drugih postopkov ugotavljanja odgovornosti poslovodstva Adrie za nastalo situacijo. Ta akcija je potrebna v vsakem primeru zaradi sumov finančnih malverzacij v podjetju (in kasnejših sodnih postopkov), potrebna pa je takoj, bliskovito in odločno, tudi zaradi psihološkega pritiska na lastnike Adrie, da se ji odrečejo takoj za simbolično ceno, kar bi omogočilo njeno hitro sanacijo.

V obeh primerih so potrebni tudi naslednji trije koraki:

  • Dokapitalizacija Adrie z 20 do 30 mio evri;
  • Hitra prisilna poravnava z upniki, ki bodo morali pristati na večinski odpis terjatev (v primeru stečaja Adrie sicer itak izgubijo vse) in na reprogramiranje preostalih obveznosti Adrie (tako bodo vsaj delno poplačani in ohranili si bodo posel z Adrio tudi v naprej);
  • Zagotovitev obratnih sredstev za nadaljevanje tekočega poslovanja in kratkoročno ohranitev ključnega dela poslovanja (ustrezno število letov).

Načeloma lahko te prve štiri korake naredita tako država kot zasebni vlagatelj s podporo države. V konkretnem primeru pa država sama tega zaradi pravil EU o državni pomoči ne sme narediti, ker je dokapitalizirala Adrio leta 2011 in ji po pravilih v naslednjih desetih letih ne sme odobriti nove finančne pomoči. Vlada se lahko temu izogne na ta način, da najde zasebnega vlagatelja, ki bi te štiri korake izvedel namesto nje. Seveda pa mu bo vlada morala zagotoviti pokritje dela stroškov za letenje na pomembnih, vendar komercialno nerentabilnih linijah (po sedanjih podatkih bi ta strošek subvencioniranja znašal med 5 in 10 mio evrov ob 140 mio evrov letnih prihodkov Adrie). Sicer se noben zasebni vlagatelj za takšno potezo ne bi odločil. Kot smo videli zgoraj, se vlada temu subvencioniranju dela stroškov Adrie ali drugih operaterjev v nobenem primeru ne more izogniti, če želi zagotoviti mednarodno povezljivost Slovenije. V primeru pogajanj z večjim številom operaterjev bo ta strošek kvečjemu še višji.

Nato pa seveda sledi peti in najtežji korak, to je finančno in poslovno prestrukturiranje družbe, da bo lahko dolgoročno rentabilno in stabilno poslovala. Zasebni vlagatelj, ki bi pripeljal izkušeno ekipo sanatorjev iz letalske panoge, bi najbrž lahko to nalogo opravil učinkoviteje od države.

Možen bi bil tudi dogovor, da po končani sanaciji Adrie, država slednjo ponovno (v celoti ali delno) prevzame in si tako omogoči kontrolo nad njenim poslovanjem in dolgoročnim razvojem ali vsaj boljši vpogled v njeno tekoče poslovanje (v primeru nekontrolnega lastniškega deleža). Zasebni vlagatelj bi v tem primeru služil kot obvod pravil EU o državnih pomočeh in kot sanator.

Rešitve za učinkovit način rešitve problema Adrie Airways torej obstajajo. Vprašanje je le, ali je na vladni strani bil narejen celovit strateški premislek o tem vprašanju in ali obstaja politični interes in volja ter operativna sposobnost, da se to izpelje. Povsem možno je, da bo prevladala kratkovidna politična optika in prepustitev Adrie njeni usodi oziroma počasen pristop k reševanju. Kar bo rezultiralo v njenem stečaju, hkrati pa v srednjeročno višjih stroških reševanja Adrie in trajno negativnih dolgoročnih učinkih na konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

 

One response

  1. S pomočjo prijateljev sem dobila idejo, da bi Adrija izdala delnice in šla public. Kdo verjame vanjo bi jih kupil. Mogoče pa bi se našel kdo ki bi hotel Adrio rešiti. Izdaja delnic traja nekaj časa. Novo poslovodstvo bi moralo pripraviti poslovni načrt in ga predstaviti bodočim vlagateljem. Po pravilih borze (show room, izdaja dovoljenja za kotacijo in IPO.) Pa mogoče omogočiti nakup delnic s kriptovalutami, npr BCH. Cheers.

%d bloggers like this: