Zakaj Nemci ne trpijo ob tem, da je Deutsche Bank junk?

Čeprav nam je Slovencev zadnja finančna kriza in predvsem sanacija bančne luknje pustila globoke frustracije (zdi se, da večje, kot tranzicija iz socializma v tržno gospodarstvo), pa bi ta percepcija bolečine morala vseeno biti objektivno manjša. Če bi le naše vlade znale ta problem bolje zmenedžirati – brez te reality show 5-letne kalvarije. Najbolj učinkovite vlade (denimo ameriška) so problem nasedlih bank rešile takoj (2008), izbrisale lastnike, dokapitalizirale in prodale ter si povrnile denar. Američani zaradi sanacije bančnega sistema niso doživeli travme. Na drugi strani imate nemške vlade pod vodstvom Angele Merkel, ki se nikoli niso upale zagristi v problem sanacije njihove največje banke, sicer največje pralnice denarja na svetu, ki sliši na ime Deutsche Bank (DB). DB je junk po vseh kriterijih (cena delnice, knjigovodska vrednost, NPL,…), vendar se je nemška vlada ni lotila sanirati, ker bi bilo to predrago. Hkrati je DB prevelika, da bi smela propasti. Po neuspešnem poskusu združitve s Komerzbank, se sanacija DB začenja šele danes, skoraj 11 let po začetku finančne krize – z interno slabo banko, vredno 50 milijard evrov!

Nauk te zgodbe? Sanacije bank se je treba lotiti takoj in operacijo bliskovito končati. Razen če si Nemčija in si o njeni bančni luknji nihče ne upa niti pisniti. Finančni trgi, ki so z užitkom kaznovali počasnost slovenskih vlad, pa sploh ne.

2 responses

  1. Zakaj se Nemčija obotavlja s sanacijo Deutsche bank?

    Zato ker je Deutsche Bank “deutsche” samo po imenu in sedežu. Kapitalsko je banka v lasti anglosaksonskih skladov. Zakaj bi jo potem reševali Nemci z denarjem davkoplačevalcev?.

    Sicer pa je Nemčija lep primer kako se upravlja z bančno in finančno krizo.

    Kot prvo. drži se jezik za zobmi ne tako kot predsednik slovenske vlade Janez Janša v tistem času in njegov finančni minister Šušteršič, ki sta s svojimi izjavami, po mojem mnenju v aktu čiste veleizdaje države, sesuvala slovenski finančni sektor in s tem ekonomsko suverenost cele države.

    Drugič, sanacijo podjetij, prizadetih v finančni krizi spelješ preko lokalnih oblasti in njihovih Laender Bank pod radarjem Bruslja (se s tem izoneš pravilom državnih pomoči). Lahko bi vam pravil kako to gre na primeru sestrskih firm moje firme v Nemčiji (v Avstriji ni bilo dosti drugače).

    Spelješ pomoč bankam preko komanditnih družb (spet ne gre za državno pomoč). Na ta način se je npr reševalo največje nemške kreditne institucije, se vanje zmetalo milijarde evrov,…pa nikome ništa.

    Tretjič, naredi slabo banko za dejansko reševanje bank in ne primarno za služenje s “kao slabimi” terjatvami.

    Četrtič, uporabiš vso svojo politično težo, da ti neprimerno manjše in manj bogate države EU financirajo izgube lastnih bank pod naslovom “EU solidatnosti”. Spomnite se Grčije in v tem primeru Slovenije, ki je za reševanje grških bank namenila 1,7% BDP oz največ v Evropi kljub temu, da slovenske banke Grkom niso posojale.

    Petič, vsem EU državam poješ levite o finančni odgovornosti, da ne bi kdo slučajno opazil katastrofalne pozicije v tvojih bankah.

    Kot je že rekel Henry Kissinger:

    “Zgodovina odpušča marsikaj, vojne in krvave poboje, samo naivnosti ne odpušča. To krvavo kaznuje.”

  2. Milsim, da DT ne seže do kolen HSBCju pri pranju denarja …

    V zvezi s tem, ker je bila omenjena uspešna in hitra pomoč bankam, me zanima, če obstaja kje podatek, koliko denarja je poniknilo v pokojninskih skladih leta 2008, ko se je začela kriza. Jaz sem samo našel zvito poročilo OECD, ki govori, da je leta 2009 manjkalo 5000 miljard USD, ampak se je ta izguba, že leta 2010 zmanjšala za 1500 miljard USD. Zanimivo bi bilo imeti dobiti tudi ta podatek, ko se ocenjuje, kako je bila uspešna pomoč davkoplačevalcev.

%d bloggers like this: