Evropsko fiskalno pravilo je politična odločitev za recesijo

Malce starejši članek v Business Insiderju, ki sem ga januarja letos spregledal. Vendar še vedno aktualen, saj zadene bistvo problema evropske skleroze.

  • Industrial production in Italy, Spain, and Germany went negative in November, according to data published last week.
  • It looks like Europe is heading into a recession.
  • Europe adopted “austerity” measures after the 2008 crisis, cutting government fiscal stimulus spending.
  • Those cuts hurt GDP growth, leaving Europe’s economy permanently smaller, according to Oxford Economics and the IIF.
  • Europe lost an economy the size of Spain because of it.
  • “By lowering GDP permanently, fiscal consolidation increased the long-run debt burden rather than reducing it (as was the aim),” Oxford Economics analyst Rosie Colthorpe says.

Spodnja slika kaže, kako so države evro območja z napačnimi politikami po letu 2010 trajno izgubile BDP v velikosti španskega BDP. Zaradi napačnih politik fiskalne konsolidacije je trajno padel realni BDP, prav tako pa tudi potencialni.

Slika 1: Realni in potencialni BDP evro območja

GDP

Vir: Business Insider

Res moraš biti popoln bedak, škodljivec ali dogmatik, da se trudiš najprej izmisliti povsem napačno “zdravilo” za povečan evropski javni dolg in ga nato z vsemi močmi izvajati – s fiskalnim pravilom zniževati javne izdatke in svoje gopodarstvo siliti v recesijo. Kot da ne bi nikoli razumeli osnov makroekonomije ali razumeli povojne epizode z visokim javnim dolgom.

Prvo je leta 2015 v 2. poglavju World Economic Outlook ponovno zelo nazorno demonstriral IMF, ko je pokazal, da lahko države s povečanim trošenjem (javnimi investicijami) prav v času nizke rasti (recesije) močno pospešijo rast (z multiplikativnimi učinki med 3 in 4). Hkrati je pokazal, da lahko države prav z deficitnim financiranjem javnih investicij (ne s fiskalno nevtralnim, pač pa prek povečanega proračunskega deficita) posledično ZNIŽAJO javni dolg glede na BDP (ker zaradi multiplikativnega učinka BDP narašča hitreje, kot se je povečal dolg zaradi deficita). Glejte sliko spodaj.

Slika 2: Javni dolg kot % BDP v obdobju 4 let po povečanju javnih investicij za 1% BDP

IMF_Multiplikator_2

Vir: IMF, WEO 2015

Drugo pa je zgodovinsko dejstvo: evropske države so javni dolg, ki se je povečal zaradi velike depresije v 1930-ih letih in zaradi druge svetovne vojne (povečal se je na raven med 130 in 250% BDP, slednje v V. Britaniji), v pobojnih desetletjih uspešno znižale zaradi dveh razlogov: (1) zaradi povišane gospodarske rasti (tudi zaradi visokih investicij v infrastrukturo in industrisjkega razcveta), in (2) zaradi višjih stopenj inflacije. Glejte sliko spodaj za V. Britanijo.

Slika 3: Javni dolg kot % BDP, Velika Britanija

UK debt to GDP since 1900

Vir: Office for Budget Responsibility

No, danes je to praktično nemogoče. Iz zelo preprostega razloga. Ker je v EU prepovedano na deficitni način investirati v javno infrastrukturo in ker ni inflacije. Inflacije pa ni, ker ni gospodarske rasti.

Torej?

Toda kako bedakom, škodljivcem in dogmatikom to dopovedati?

%d bloggers like this: