Priporočila novi vladi: Več investicij v razvoj

Drago Babič

Pred enim letom sem v članku z zgornjim naslovom, ki je bil objavljen v Delu dne 9.8, še prej pa na tem blogu, pisal o tem, kako se nam bo ekonomska situacija v kratkem zelo spremenila. Iz obdobja prezadolženosti naj bi prešli v obdobje z viški denarja, kar bi od nas zahtevalo drugačen pogled na naš razvoj in tekoče upravljanje države.

Poglejmo na kratko, kje smo sedaj:

  • BDP raste že drugo leto zapored po stopnji 5%, obeti za naslednje dve leti so še naprej dobri (UMAR predvideva rast 3,8 in 3,2% v naslednjih dveh letih), tudi zaposlenost raste po podobni stopnji, 4,5% v prvem kvartalu letos, produktivnost dela naj bi letos porasla za 2,7%,
  • plačilno bilančni presežek v letu 2017 je dosegel 3,1 mrd eur oz. 7,3 % BDP, kar obenem pomeni, da toliko letno privarčujemo. Podobno to uspeva Nemčiji, s katero imamo celo presežek v menjavi,
  • celotni dolg države (privatni in državni) znaša 8,4 mrd eur, od tega je neto dolžnik le sektor država, vsi ostali sektorji so neto upniki tujine. To pomeni, da bomo ob sedanji stopnji varčevanja v treh letih postali neto kreditorji tujine,
  • državni proračun ustvarja presežek, upoštevaje B bilanco proračuna lani za 227 mio eur, letos ga bo predvidoma za 450 mio eur, ima tudi dovolj likvidnostne rezerve, da z njo poplačamo vse kreditne obveznosti, ki zapadejo v naslednjih dveh letih.

  • Poleg tega ima država tudi druge naložbe v kapitalske deleže in ostale naložbe, tako da je neto dolg sektorja država 12,2 mrd eur, oziroma 28 % BDP, kar je zlahka obvladljivo.
  • v gospodarskih družbah že 4 leta raste dobiček, lani so ustvarile 4,6 mrd eur čistega dobička (ob manj kot 1 mrd eur izgube) in plačale 0,8 mrd eur davka, podobna pozitivna gibanja se nadaljujejo tudi letos,
  • za investicije smo v celi državi v letu 2016 porabili 5 mrd eur, kar je manj od amortizacije, ki je znašala 8,1 mrd eur. V zadnjem času je investicij sicer nekaj več – v prvem kvartalu letos je bilo bruto investicij v osnovna sredstva skoraj toliko kot amortizacije, to je 2,1 mrd eur (okrog 20% BDP), vendar se dobički še vedno ne porabljajo prvenstveno za razvoj, ampak pretežno za razdolževanje in druge finančne naložbe,
  • gospodinjstva oz. prebivalci so konec prvega kvartala letos razpolagali s 43,8 mrd finančnih sredstev, to je 2,4 mrd več kot lani, od tega je bilo 18,5 mrd vloženih v banke, 11,7 mrd v lastniški kapital in 7,3 mrd v zavarovanja in pokojninske sheme. Stopnja varčevanja gospodinjstev je v prvem kvartalu letos dosegla 17,1% razpoložljivih dohodkov, kar je med najvišjimi v EU,
  • bruto varčevanje vseh sektorjev v državi je doseglo v 1. kvartalu letos 3,14 mrd eur.

(viri podatkov: SURS, UMAR, Banka Slovenije)

Iz teh podatkov sledi, da so na večini področij viški denarja že tu in z njimi tudi specifične težave. Najpomembnejša je ta, da smo v času zategovanja pasu pozabili na razvoj in tako sedaj, ko je denarja dovolj na razpolago, nimamo pravih priložnosti za investiranje. Prebivalci so si nove avtomobile že kupili, v bankah so zaradi viška denarja obresti na vloge mizerne, zato špekulativno kupujejo nepremičnine in tako ustvarjajo nepotrebni nepremičninski balon. Družbe ob lepih dobičkih investirajo celo manj, kot znaša amortizacija, kar priča, da nimajo pravih razvojnih programov.

Podobno je z javnimi investicijami, investicijo v 2.tir še danes zavirajo predpostavke nekdanje vodilne stranke in nekdanjega premiera, da moramo pridobiti tuje investitorje, ker finančno tega sami ne zmoremo. Namesto da bi razpisali infrastrukturne obveznice, ki bi bile na domačem finančnem trgu zelo dobrodošle. Nasploh domači finančni trg po škodljivi bančni sanaciji ne zaživi, obstoječi domači likvidnostni viški se v glavnem prelivajo v tujino, namesto da bi pomagali pri domačem razvoju. Ob tem še zaradi kapric EK in klečeplazenja naših politikov po nepotrebnem prodajamo sanirane državne banke in cvet slovenskega turizma, Savo in Istrabenz turizem. Če jih že moramo, jih prodajmo raje domačim investitorjem in ne tujim špekulantom.

Še posebno škodljivo je mnenje nekaterih politikov in gospodarstvenikov, da je potrebno še naprej varčevati, saj da je naslednja kriza tako rekoč že za vogalom, kar izpričuje lajnanje desničarjev – privatizacija, znižanje davkov, zmanjševanje javnega sektorja. Uveljavljanje take ekonomske politike bi povzročilo škodo, podobno pretekli finančni krizi. Obstoječi potencial za razvoj bi zafrčkali in pričakali naslednjo krizo goli in bosi. Da ne govorim o osnovnem ekonomskem pravilu proticikličnega delovanja, to je da se v konjukturi ne spodbuja potrošnje z zniževanjem davkov – to se dela v krizi, v konjukturi se davki povečajo in tako se ustvarja rezerva za slabe čase. Vztrajanje pri taki ekonomski politiki potrjuje, da se naši desničarji slabo spoznajo na ekonomijo. Iz svojih preteklih napak, ki so jih delali v letih 2005-2008, ko so že tako pregreto gospodarstvo dodatno spodbujali z zniževanjem davkov, s tujimi krediti in divjo privatizacijo, v letih 2012-2013 pa so recesijo poglabljali z ZUJFom in drugimi restriktivnimi ukrepi, se očitno niso ničesar naučili.

Kaj torej storiti, da ne ponovimo podobnih napak?

Namesto golega varčevanja je čas za ambiciozno razvojno politiko. Se še spomnite Strategije razvoja Slovenije, ki jo je pripravila sedanja vlada v odstopu in ki si je postavila cilj, da do leta 2030 dosežemo povprečno razvitost EU? V letu 2017 smo dosegli 85 % povprečja EU, torej moramo do leta 2030 nadomestiti vsako leto dober odstotek zaostanka. To lahko dosežemo le, če bo naše gospodarstvo, predvsem izvozniki, vsako leto bolj konkurenčno. In to ne zaradi cenene delovne sile, ki bi jo uvažali iz Balkana, ampak zaradi tehnološkega napredka.

Recept, kako to narediti, je pravzaprav dokaj enostaven. Že omenjene privarčevane viške denarja bi s prilagajanjem davčnega sistema in proračuna (tako, da skupnega davčnega bremena ne bi zmanjševali, kvečjemu povečali za kakšen % BDP) usmerjali vsako leto takole:

  • 1,5 mrd eur oziroma 3,5% BDP (skupaj država in gospodarstvo) bi investirali v tehnološki preboj.
  • 1 mrd eur oziroma 2 % BDP bi investirali v infrastrukturo, kot je 2.tir in druga železniška infrastruktura, tretja razvojna os, HE na Savi in drugi OVE, rekonstrukcije elektroenergetskega omrežja, digitalizacija in druge investicije, podprte s strani Evrope.
  • Investicije v osnovna sredstva naj bi tako v naslednjih letih porasle iz sedanjih 20% na 25 % BDP.

Za izvedbo take razvojne politike bosta ključni dve stvari:

  • kvalitetna izvedba tehnološkega preboja (o tem sva s kolegom Damijanom obširneje pisala na tem blogu in v časopisu Delo, tudi na posvetu na to temo, ki ga je organizirala SAZU).
  • razvojno naravnana in strokovno kompetentna vlada.

Ta se po volitvah ravno oblikuje, vendar je v diskusijah o njenem programu malo ali skoraj nič govora o razvojni problematiki, v glavnem gre za borbo za stolčke in tekočo porabo. Že to priča, da bodoča vladna koalicija pravzaprav ne ve, kaj je za Slovenijo dolgoročno ključno in ji že zaradi tega ne napovedujem kake bleščeče prihodnosti. Če ne drugega, naj vsaj naslednja vlada, ki bo prišla po skorajšnjih predčasnih volitvah, upošteva zgoraj omenjena priporočila .

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: