Trump je zmešan populist, vendar so bili popravki svetovne trgovinske ureditve neizbežni

Pred dvema dnevoma je Dani Rodrik v komentarju How To Avoid a Trade War zapisal, da se je Trumpovi trgovinski vojni še mogoče izogniti, če voditelji prizadetih držav, kot razumno razmišljujoči voditelji, nanje ne bi reagirali s povračilnimi ukrepi, saj se zavedajo, da bi eskalacija povračilnih ukrepov vodila v še večje izgube za njihova gospodarstva. Vendar tukaj Rodrik nima nujno prav, saj ostaja zgolj na racionalni ekonomski ravni, povsem pa zanemarja čustveno in politično-strateško. Voditelji razvitih držav se na Trumpovo izzivanje morajo odzvati že zaradi lastnega ponosa, predvsem pa, da po eni strani demonstrirajo odločnost pred svojimi volilci, na drugi pa pred Trumpom in da mu dajo vedeti, da jih ne more izsiljevati in enostransko rušiti desetletja dolgo mukoma oblikovane svetovne trgovinske ureditve. S tem se lahko strinjamo ali ne, vendar je politično povsem logično in neizbežno. Zato je trgovinska vojna zelo verjetna.

Vendar pa je bolj pomembno nekaj drugega, na kar je že je pred 21 leti v knjigi “Has Globalization Gone Too Far?“ opozoril Rodrik, in sicer, da je globalizacija šla predaleč in da je nevzdržna tako za mnoge razvite kot manj razvite države. Na to je danes v The New Republic ponovno opozoril David Dayen, ki pravi približno isto kot naslov tega komentarja. Trump je sicer zanetil trgovinsko vojno, vendar so bili popravki svetovne trgovinske ureditve neizbežni.

Po liberalizaciji trgovine med ZDA in Mehiko (NAFTA, 1994) in po drastičnem znižanju uvoznih carin na kitajske izdelke po vstopu Kitajske v WTO (2001) je v ZDA izginilo 3.5 milijona delovnih mest v industriji (podobno tudi v EU). Nekaj tega sicer tudi zaradi tehnološkega napredka (avtomatizacije), večje produktivnosti itd., precejšen del pa zaradi selitve proizvodnje v cenejše države. Ameriške korporacije pač selijo proizvodnjo tja, kjer lahko najlažje onesnažujejo okolje in plačajo najmanj za delovno silo. Delavci v razvitih državah, ki so zaradi tega izgubili službe, ali jim služba visi na nitki ali pa so zaradi tuje konkurence prisiljeni delati za plačo, ki ne sledi rasti njihove storilnosti, so pač upravičeno jezni na svoje voditelje. In Trump to s pridom izkorišča.

Na drugi strani so se mnoge manj razvite države, na čelu s Kitajsko, prav zaradi te liberalizacije trgovine in lažjega dostopa na trge razvitih držav pospešeno razvijale. Vendar pa to ne pomeni nujno tudi, da so na koristih od tega ustrezno participirali tudi delavci v teh državah. Milijoni med njimi so sicr dobili službo v industriji, vendar večinoma delajo v nevzdržnih razmerah, kar je našim očem tukaj na Zahodu skrito. Našim očem je skrito delo v vročih, vlažnih bangladeških in filipinskih sweatshopih, v rušečih se indonezijskih industrijskih halah ali v nehumanih razmerah v kitajskem Foxconn Cityju, kjer so morali okrog spalnih blokov namestiti mreže, da obupani in izmozgani kitajski delavci pri poskusih samomora ne padejo na beton… Tudi v teh državah bo slejkoprej prišlo do revolta in do zahtev po boljših delovnih pogojih in višjih plačah.

Reforma svetovne trgovinske ureditve je iz tega vidika nujna. In sicer takšna, ki bi zaščitila predvsem zaposlene pred izkoriščanjem s strani korporacij. Reforma, ki bo zagotovila boljše oziroma globalno standardizirane delovne pogoje in višje plače in reforma, ki bo države prisilila, da to ureditev spoštujejo in da lahko delavci pravico do dobrih delovnih pogojev tudi iztožijo. Potrebujemo nova pravila za svetovno trgovino, ki bodo izenačila delovne pogoje med državami in plačila prilagodila produktivnosti in stopnji razvitosti. S tem se bodo tudi spodbude za selitev proizvodnje v tujino zmanjšale.

Trump lahko pri tem s svojimi norimi, enostranskimi akcijami nehote pomaga. Vendar ne tako, da ruši pravila WTO ali samo WTO, kajti takšno reformo svetovne trgovinske ureditve je mogoče izpeljati in učinkovito sankcionirati samo prek WTO. Toda pred tem morajo progresivni rezumniki seveda ustvariti najprej intelektualno podlago za tovrstne spremembe, nakar jo morajo progresivni politiki v posameznih državah “posvojiti” in aktivno zasledovati. Šele ko bo politični pritisk postal dovolj močan, bo situacija zrela za spremembe globalne ureditve.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s

%d bloggers like this: