Kdo je naredil iphone, kapital ali delo?

Ker je glih prvi maj:

Na spletu so malce oživili stare marksistične teorije na primeru iphona. In sicer staro teorijo delovne vrednosti (katere zagovornika sta  bila sicer že Smith in Ricardo, Marx pa jo je dodelal), po kateri delo ustvari vso presežno vrednost, nakar pa se le-te v procesu razdelitve večinsko polasti kapital. Iz tega izhaja marksistična teorija o izkoriščanju dela po kapitalu. No, Arthur Chu je to teorijo simpatično nastavil na primeru iPhona:

Chu ima seveda prav: delo je ustvarilo iPhone. Delo je zaslužno za invencijo iPhona, za njegov dizajn, za njegovo fizično proizvodnjo, za njegovo logistiko in njegovo prodajo. V vseh teh fazah nastopajo fizične osebe – v različnih vlogah, od idejnih inovatorjev, tehničnih in oblikovalskih dizajnerjev, sestavljalcev, do zaposlenih v logistiki, financah, marketingu in prodaji. Dodano vrednost, ali če hočete, presežno vrednost v celotni verigi razvoja, proizvodnje in prodaje iPhona ustvarijo fizične osebe (tudi tiste, ki so ustvarile robote, ki se uporabljajo v tej verigi).

Toda Chu zgreši poanto v smislu, da samo delo tukaj ni dovolj. Nekdo se je moral “spomniti” iPhona, dobiti idejo zanj in nato organizirati njegov “nastanek”. Se pravi najeti inženirje, dizajnerje, dobiti financiranje na trgu, organizirati proizvodnjo in nato še marketing, prodajo in financiranje prodaje ter poprodajnih storitev. In ta nekdo seveda mora za svoj angažma pobrati svoj del dodane (presežne) vrednosti v obliki dobička. Kolikšen je ta delež in kolikšen bi bil najbolj primeren (je 70% marža Appla primerna?), je vprašanje razdelitve, ki pa je spet determinirana z družbenim redom (torej –izmom).

Je pa dejstvo, da je te zadeve (razvoj iPhona) mogoče bistveno bolj učinkovito izvesti v kapitalizmu kot v kateremkoli drugem –izmu. Vprašanje je, ali je tako sofisticirane produkte sploh mogoče ustvariti v kateremkoli –izmu razen kapitalizma.

Moje stališče je jasno, brez kapitalizma ni tržnega gospodarstva in brez slednjega ni sofisticirane ponudbe cenovno ugodnih proizvodov in storitev. Kapitalizem je nujno potreben, mu je pa treba nadeti nagobčnik v smislu bolj poštene konkurenčne tekme in bolj pravične razdelitve dodane (presežne) vrednosti med kapitalom in delom. Za to pa imamo institucije varstva konkurence in potrošnikov ter državo, sindikate in (od kapitala) neodvisna sodišča.

Živel Prvi maj !

%d bloggers like this: