Zakaj Cerarjeva vlada skriva strošek postavitve rezilne ograje na hrvaški meji?

Zanimivo je, da je praktično pri vsakem projektu, ki se ga je lotila odstopljena Cerarjeva vlada, šlo nekaj narobe bodisi z ekonomsko učinkovitostjo, bodisi s transparentnostjo postopkov, običajno pa z obojim. Tak primer je tudi postavitev rezilne žice na hrvaški meji. Cerarjeva vlada je ves čas skrivala, kolikšen strošek je s tem nepotrebnim dejanjem povzročila davkoplačevalcem. In to tako zelo krčevito skrivala, da je zahtevala umik podatkov o transakcijah za izdatke postavitve ograje iz aplikacije Erar (nekdanjega Supervizorja). No, po zaslugi Transparency International je ta podatek spet javen. Iz njega sledi, da je postavitev ograje stala najmanj 7.6 mio evrov.

Ker so v lanskem letu v časniku Dnevnik poročali, da so bili podatki o transakcijah za izdatke postavitve ograje na meji s Hrvaško odstranjeni iz aplikacije Erar, je TI Slovenia na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) naslovil zahtevek za podlago za takšen izbris. Izbris je zahteval Zavod RS za blagovne rezerve (v nadaljevanju: Zavod), ki je pogodbe sklenil, češ da so pogodbe označene s stopnjo tajnosti, zato tudi transakcije ne bi smele biti javno objavljene. KPK je dopis Zavoda posredovala, ni pa posredovala priloge, kjer je bil seznam transakcij, ki jih je morala odstraniti iz aplikacije, saj je Zavod dokument označil s stopnjo tajnosti ‘interno’. TI Slovenia se s takšno odločitvijo ni strinjal in vložil pritožbo zoper takšno odločbo. Informacijski pooblaščenec je sledil argumentom TI Slovenia in naložil Zavodu, da z dokumenta umakne stopnjo tajnosti, KPK pa, da dokument po umiku posreduje TI Slovenia. 

Dokument razkriva, da je Zavod zahteval odstranitev transakcij z osmimi podjetji v višini 7 595 556,32 €. Sklepati gre, da so vse pogodbe s temi podjetji označene s stopnjo tajnosti. TI Slovenia izraža ogorčenost nad tako prakso, ki zakriva poti javnega denarja pod pretvezo zagotavljanja varnosti, saj sam podatek o transakciji po našem mnenju ne more nikakor organom onemogočati izvajanja aktivnosti na meji. 

TI Slovenia je KPK vprašala tudi o vrnitvi transakcij v Erar, KPK pa je zagotovila, da bodo podatki nemudoma spet dostopni javnosti, kar se je zgodilo včeraj. Javnost lahko torej ponovno preverja, komu je Zavod nakazoval sredstva v celoti. 

Še naprej pa si prizadevamo za pridobitev ene izmed pogodb o nakupu in postavitvi ograje, postopek se vleče že več kot dve leti.

Vir: Transparency International

One response

  1. Ne smemo pozabiti, da je imela stroške s postavljanjem rezilne ograje tudi slovenska vojska , pa četudi so nemara vojaki delali zastonj. Stroške so imeli tudi gasilci in razni lokalni imetniki rovokopačov, ki so pri delu vojske sodelovali. Tudi bratska pomoč češke armade gotovo ni bila povsem brezplačna. Tako podatki erarja gotovo ne predstavljajo vseh stroškov in še zdaleč ne dajejo preprostega odgovora na vprašanje: Koliko je slovenski proračun porabil za nesmiselno ograjo na meji s Hrvaško.? Ne bom presenečen, če bo na to vprašanje odgovorila šele kakšna preiskovalna komisija državnega zbora, ki ne bo imela razlogov prikrivati razmetavanje proračunskega denarja, ki si ga arogantno dovoljuje Cerarjeva vlada.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s

%d bloggers like this: