Maketa 2. tira in manjkajoč odstop odgovorne osebe

Stanko Štrajn

Včeraj, 12.3.2018, je RTV Slovenija v TV Dnevniku seznanila javnost, da bo Direkcija za infrastrukturo o oddaji naročila za maketo drugega tira Divača-Koper uvedla notranji nadzor. Ta informacija bi morala v javnosti povzročiti zgražanje in ogorčenje. Iz natančne preveritve napak pri oddaji naročila izdelave makete drugega tira, ki je sicer povsem nepotreben kič, je jasno razvidno, da je Direkcija za infrastrukturo – celo, če štejemo njen javni razpis za korekten – neposredno povzročila škodo najmanj v višini razlike med izbrano in najugodnejšo ponudbo, to je znesek 72.732 evrov. Torej državni proračun je oškodovan dejansko za nepotrebne stroške v višini 133.590 evrov, oziroma najmanj za 72.732 evrov.

Neposredno je škodo namerno povzročila komisija, ki je ocenjevala prispeli ponudbi, saj so napake v oceni takšne narave, da jih ni mogoče pripisati malomarnosti. Odločitev o oddaji ponudbe na podlagi škodljive ocene komisije je lahko sprejel le direktor direkcije g. Damir Topolko. Če ni vedel, da je odločitev, ki jo je sprejel, škodljiva, je za to odločitev objektivno odgovoren, ker bi to moral in mogel vedeti. Če pa je vedel, da gre za škodljivo in nezakonito odločitev, je tudi on krivdno odgovoren za povzročeno škodo.

Direkcija za infrastrukturo je organ v sestavi Ministrstva za infrastrukturo in za njeno škodljivo ravnanje objektivno odgovarja minister za infrastrukturo g. Peter Gašperšič. Za njegovo opuščanje nadzora nad organom v sestavi njegovega ministrstva je nedvomno odgovoren tudi državni sekretar Jure Leben, ki je neposredno zadolžen za izvedbo projekta drugi tir Divača – Koper. Ker minister za infrastrukturo in njegov državni sekretar očitno ne obvladujeta tega projekta, je objektivno za njuno ravnanje odgovoren predsednik vlade Miro Cerar, ki mirno dopušča, da se največji investicijski projekt v državi sprevrača v maketo projekta, namesto v nujno potrebno gospodarno gradnjo te proge.

Še več, celo pri naročilu za maketo pristojni organi niso zamudili priložnosti oškodovati javnega denarja. Spomnimo se, koliko je stala nepotrebna revizija Geodate, koliko je do sedaj že šlo za plače in druge stroške nepotrebnega podjetja 2TDK d.o.o., koliko je proračun plačal za nepotreben referendum in za svetovanje Pristopu za njegovo propagando, koliko je že šlo za projektiranje, geološke in druge raziskave, koliko bo šlo za finančno svetovanje 2TDK itd….

Vidimo, da se pri tem projektu negospodarno razmetava proračunski denar za risanke, makete in zavajajočo propagando, nikakor pa se ne izdelajo investicijski program in drugi potrebni investicijski dokumenti in se trmasto vztraja pri odločitvi, da bo ta proga zgrajena po določbah šepavega zakona, ki uzakonja sistemsko izčrpavanje proračuna, kot nam to nazorno prikazuje postopek javnega naročila za maketo drugega tira Divača-Koper.

Toda, kako naj pričakujemo kaj drugega, če pa predsednik vlade javno podpira takšno zlorabo javnega denarja in javno predstavlja makete. Minister za infrastrukturo in njegov državni sekretar pa ne odstopita zaradi blamaže, ki jo je povzročila njima podrejena direkcija in če tudi direktor direkcije ne pove, da je osebno odgovoren in ne odstopi, potem ko bi predhodno javno povedal, kdo konkretno v njegovi direkciji je brez občutka za pravo mero omogočil zlorabo javnega denarja najmanj v višini 72.732 evrov in kakšna kazen ga bo doletela. Javnost se mirno zadovolji z informacijo, da naj bi bil uveden notranji nadzor. Če bo notranji nadzor trajal dovolj dolgo se bo zgodilo, da se ne bo nič zgodilo. Pristojni organi nadzora od Računskega sodišča do Odbora Državnega zbora za infrastrukturo in Komisije za nadzor nad javnimi financami se vsaj do sedaj obnašajo kot minister Gregor v Martinu Krpanu in ne rečejo nič.

Kakor koli. Spričo takšnega stanja vsesplošnega ignoriranja odgovornosti, bomo še dolgo v Sloveniji občudovali makete, namesto da bi dostojno živeli v socialni in pravni državi.

2 responses

  1. Stanko,

    Bravo za zelo konkreten prispevek pri spreminjanju razmer v današnji politiki. Le tako bomo kaj konkretno spremenili (upajmo da bodo odgovorni nosili posledice svojih napačnih dejanj).
    Taka strokovna in neusmiljena kritika bo pomagala bolj, kot večno prepiranje, ali so za vse krivi rdeči ali črni in neskončni opisi, kaj je šlo vse narobe in da s(m)o krivi vsi za to. Vedno ima vsako (napačno) dejanje svojega poimenskega odgovornega človeka. In ta mora prevzeti odgovornost. Če ne v konkretnem pravnem postopku, tudi pred sodiščem, pa vsaj v obliki objektivne odgovornosti, ki pomeni rdeči karton za politično delovanje.

  2. To je zafrkavanje.
    V tem stoletju bi bilo mnogo bolj učinkovito, če bi tole razvili kot aplikacijo ali pa celo igrico in bi potem državljani delali dolpotege (kar je čisto dober prevod za download). Že to, da se dela maketa, je pokazatelj, da minister Gašperšič in ekipa mentalno nekako niso prišli čez osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Kar pomeni, da se postavlja dvom v funkcionalno opremljenost za delovanje v tem stoletju.

    Je pa tako, da tole zafrkavanje ni edino. V Mladini sem prebrala, da je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naročilo študijo (sicer jim je treba priznati, da niso tega vozili čez naročila majhnih vrednosti, ker če bi, niti ne bi izvedeli) za izračun minimalne plače. Dobili pa so študijo, v kateri so navedena pravila ILO in preglednica plač drugje in ugotovitev, da se tega ne da matematično določiti, ker je minimalna plača stvar pogajanj….in za to je država plačala 23 tisoč EUR (to je v naših pogojih plačilo za 46 svetovalnih dni senior svetovalca) . Če na ministrstvu za delo nimajo človeka, ki bi en mesec malo guglal po dokumentih ILO in smiselno podobnih vsebinah in potem naredil kolikor toliko pismeno gradivo o minimalni plači, potem je problem mnogo hujši, kot smo si predstavljali.

%d bloggers like this: