Prava ekonomska svoboda je mogoča šele ob enakem dostopu do zdravstvenih (…) storitev

Metem ko libertarci pridigajo o ekonomski svobodi, ki naj bi bila največja, ko je intervencija države najmanjša, pri čemer imajo v mislih predvsem višino davkov, pa je resnica nasprotna: ekonomska svoboda sploh ni možna, če si je posameznik ne more privoščiti, torej če si ne more privoščiti kvalitetnega šolanja in kvalitnih zdravstvenih storitev. V svetu, kjer je premoženje neenakomerno porazdeljeno in kjer je državna intervencija minimalna, so ekonomsko svobodni le tisti, ki so dovolj premožni.

In tukaj spet pride Bernie Sanders, ki je šel na ekskurzijo v Kanado, da bi primerjal njihov sistem univeralnega zdravstvenega zavarovanja (podoben evropskemu) z arhaičnim in dvakrat dražjim ameriškim. V spodnjem super videu (nujno poglejte!) je v podporo svojim reformističnim prizadevanjem ven potegnil čudovito izjavo Franklina D. Roosevelta iz leta 1944: “Moramo se zavesti dejstva, da prava ekonomska svoboda ne more obstajati brez ekonomske varnosti in neodvisnosti […] Med temi ekonomskimi pravicami so pravica do ustreznega zdravstvenega varstva in uživanja dobrega zdravja”.

Spoznavam, da sem očitno preveč zanemarjal Rooseveltovo vizionarstvo. O tem, o čemer se danes prerekajo politiki v ZDA in o čemer filozofirajo libertarci polnih riti (od minimalne plače, zavarovanja za brezposlenost do enakega dostopa do zdravstvenih in šolskih storitev), je Roosevelt razrešil že pred 80 leti. In šele zdaj spoznavam, kako zelo so morali trpeti bogati konzervativci v desetletjih udejanitve New Deala po drugi svetovni vojni, ko so svoje premoženje prisilno prek davkov morali začeti deliti z ostalimi Američani.

 

%d bloggers like this: