Vlada bi v danih okoliščinah morala razmisliti o povsem drugačnem načinu privatizacije NLB, podobnem tistemu iz privatizacijskega zakona iz leta 1992. To pomeni, da bi NLB le polovično privatizirala, drugo polovico pa ohranila v trajni državni lasti. Optimalna formula za privatizacijo bi v danih razmerah lahko bila naslednja:

• 50.1 % delnic NLB se prenese na Demografski sklad,
• 25 % delnic se s razdeli vsem polnoletnim državljanom,
• 24.9 % delnic se proda razpršeno prek javne prodaje (IPO).

Po končani javni prodaji četrtine banke začnejo delnice NLB kotirati na borzi. Slednje omogoči, da lahko državljani svoje delnice bodisi prodajo ob primernem trenutku ali jih kupijo več in dolgoročno služijo z donosi od držanja njenih delnic. To bi omogočilo tudi oživitev povsem zamrlega domačega kapitalskega trga.

Preberite več v Svetu kapitala

The Jesus and Mary Chain (JAMC) so bili vedno moj najljubši bend. Sladka melodija in krhek tekst, naložena na temačen hrup kitar, je bil zaščitni znak bratov Reid od prvenca Psychocandy naprej. Enega prvih honorarjev, ki sem jih kot študent dobil na radiju, sem dal za Darklands, in za prvenec Psychocandy sem zbrskal zadnje dinarje, ravno toliko, da sem še imel za vlak od Ljubljane do doma. Tudi za Automatic in Honey’s dead sem moral obrniti vse žepe… Leta 1989 sem seveda bil na njihovem koncertu v Tivoliju, takrat, ko so nam crknile zavore na sestrinem starem renaultu. Vmes sta se brata skregala, porabila 9 let, da se pobotata in nato še 9 let, da izdata novo ploščo Damage and Joy. Vrhunski album. Spodnja Mood Rider je, kot da se vmes ne bi zgodilo 30 let. A je lahko še kaj lepšega od tega?

5. julija bodo JAMC v Kinu Šiška. In težko, da mi bo kdo preprečil to moje snidenje s staro ljubeznijo.

Nadaljujte z branjem→

Zadnje tedne se je odvijala zanimiva zgodba na Svetovni banki v Washingtonu. Na Svetovni banki so lani angažirali zelo uglednega ekonomista Paula Romerja (New York University). Romer je začetnik teorije endogene rasti in dežurni kandidat za Nobelovo nagrado za ekonomijo. Pred dvema letoma je razburkal javnost z metodološkim napadom (glejte Mathiness ter The Trouble With Macroeconomics) na “freshwater neoklasike” na čelu s “polbogom” Robertom Lucasom, češ da v svoje formalne matematične modele maskirajo obilje svoje “free market” ideologije.

Romer je s prihodom za glavnega ekonomista na Svetovni banki želel narediti “revolucijo” v 600-glavem raziskovalnem oddelku s tem, da je zahteval, da raziskovalci svoja poročila pišejo v ljudem bolj razumljivem jeziku in da v svojih prezentacijah črtajo “bullshit” in takoj preidejo na bistvo (se pravi, da iz internega “bankspeak” jezika preidejo na ciljni  razumljiv jezik). Še huje, to “reformo pisanja in izražanja” je celo kvantitativno formuliral, in sicer tako da je zahteval, da število “in” vezajev zmanjšajo na manj kot 2.6% v celotnem poročilu. No, Romer je malce pošaril tudi med šefi nekaterimi oddelki s skrajšanjem njihovih mandatov itd. Prišlo je do upora med raziskovalci in Romerju so vzeli vodenje raziskovalnega oddelka, ostal pa je glavni ekonomist … brez vojske.

Nadaljujte z branjem→

Če želite oddati svoj podpis za podporo referendumu o zakonu o drugem tiru železniške proge Divača-Koper, lahko to storite na katerikoli upravni enoti ali pa tudi digitalno. To lahko storite prek spletnega naslova e-uprave https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=3125.

Nadaljujte z branjem→

S poslancem Andrejem Čušem in kolegi bomo podpis oddali danes, četrtek 1. junija ob 10:15 v upravni enoti na Adamič-Lundovem nabrežju v Ljubljani.

Pridružite se nam.