Moje drobne perverzije – v pričakovanju JAMC

The Jesus and Mary Chain (JAMC) so bili vedno moj najljubši bend. Sladka melodija in krhek tekst, naložena na temačen hrup kitar, je bil zaščitni znak bratov Reid od prvenca Psychocandy naprej. Enega prvih honorarjev, ki sem jih kot študent dobil na radiju, sem dal za Darklands, in za prvenec Psychocandy sem zbrskal zadnje dinarje, ravno toliko, da sem še imel za vlak od Ljubljane do doma. Tudi za Automatic in Honey’s dead sem moral obrniti vse žepe… Leta 1989 sem seveda bil na njihovem koncertu v Tivoliju, takrat, ko so nam crknile zavore na sestrinem starem renaultu. Vmes sta se brata skregala, porabila 9 let, da se pobotata in nato še 9 let, da izdata novo ploščo Damage and Joy. Vrhunski album. Spodnja Mood Rider je, kot da se vmes ne bi zgodilo 30 let. A je lahko še kaj lepšega od tega?

5. julija bodo JAMC v Kinu Šiška. In težko, da mi bo kdo preprečil to moje snidenje s staro ljubeznijo.

Celoten album Damage and Joy:

%d bloggers like this: