Razkol med rastjo plač in produktivnosti

V ekonomiji nekako jemljemo kot predpostavko, da se plače povečujejo v skladu z rastjo produktivnosti dela. Ta “zakonitost” nekako zagotavlja, da zaposleni “pravično” participirajo na ustvarjeni dodani vrednosti: njihove plače naraščajo v enaki meri, kot njihova storilnost. In ta “zakonitost” je dolgo časa veljala. No, v 1970.ih je prišlo do razkola med rastjo plač in produktivnosti v ZDA, z zamikom 10 do 20 let pa se je ta razkol zgodil tudi v ostalih razvitih državah. In kot kaže IMF-ova študija iz leta 2015 (Dabla-Norris et al, 2015), glejte spodnjo sliko, se ta razkol med obema nadaljuje tudi po letu 2005. Še najdlje so plače držale korak z rastjo produktivnosti v Italiji, Španiji, Madžarski in Mehiki. In če ne prej, omagale po začetku Velike krize (2008).

Disconnect-Real Average Wage and Productivity

Vir: Dabla-Norris et al, “Causes and Consequences of Income Inequality: A Global Perspective“, 2015

Iz tega razkola oziroma divergence med dinamiko plač in produktivnosti sledi:

  1. Namesto dela si je to razliko v ustvarjeni dodani vrednosti, ki ni šla delu, prisvojil kapital, in
  2. Povečanje kapitalskih dohodkov na račun povečanja produktivnosti dela je dodatno vplivalo na povečanje neenakosti.

Razlogi, zakaj je do tega prišlo so številni, vendar večinoma univerzalni. Ključna sta dva: zaradi zmanjšane moči sindikatov in deregulacije trga dela (večja fleksibilnost trga dela) je prišlo do zmanjšane pogajalske moči zaposlenih, kar so lastniki kapitala seveda izkoristili za zadrževanje rasti plač za rastjo produktivnosti, to razliko pa spravili sebi v žep prek povečanih dobičkov.

Nelegitimno? Hja, zadeva ne bi bila tako problematična, če ta povečana neenakost ne bi:

  1. vplivala na zmanjšanje gospodarske rasti in naredila nastavka za finančno krizo,
  2. zmanjšala možnosti enakega dostopa do ključnih storitev (šolstvo, zdravstvo), pomembnih za zagotavljanje socialne mobilnosti po družbeni lestvici,
  3. povečala družbene polarizacije in moči kapitalskih elit, ki si lahko kupijo politično oblast, in s tem ogrozila temeljnih postulatov demokracije.
%d bloggers like this: