ECB je iznad zakona, nad njo pa le še modro nebo

Mnenje Banke Slovenije (BS) glede predloga novele zakona o Banki Slovenije je zelo simpatično in simptomatično hkrati. Pravi namreč, da nacionalne (domače) institucije nadzora nad porabo nacionalnih (domačih) javnih sredstev naj ne bi smele imeti pristojnosti za nadzor in presojo smotrnosti porabe javnih sredstev, kadar se ta kakorkoli dotakne “enotnega evropskega mehanizma nadzora“, kot je denimo dokapitalizacija bank. Če prevedem v preprost jezik: BS po navodilih ECB odloča o tem, kdaj je potrebna dokapitalizacija bank, v kakšni višini ter na kateri način se ta potreba ugotavlja (metodologija), vlada (v imenu državljanov posamezne države) pa ima zgolj pravico in dolžnost, da to dokapitalizacijo izvrši takrat in v znesku, kot se ji naroči in zanjo izstavi račun državljanom. Če si posamezna vlada slučajno drzne v to podvomiti, jo ECB preprosto odreže od likvidnosti, ki jo zagotavlja bankam (grožnja Irski pred sanacijo bank, izvršeno dejstvo v Grčiji v času ljudskega revolta).

Še bolj preprosto rečeno, državljani imajo dolžnost, da plačujejo zapitke za svoje banke, pri tem pa jih čisto nič ne briga, zakaj in koliko morajo plačati in če je bil njihov denar smotrno porabljen.

ECB je nad vsemi zakoni. In nad njo ni nikogar … razen modrega neba. Smo se zato borili?

Končni vladni predlog po pojasnilih Banke Slovenije od mnenja ECB odstopa v delu, kjer v Frankfurtu ugotavljajo, da naj revidiranje s strani računskega sodišča ne bi zajemalo uporabe in razlage prava in praks nadzora, in to ne glede na to, ali imajo za posledico porabo javnofinančnih sredstev. Ukrepi nadzora, kot so zahtevane dokapitalizacije bank, po prepričanju Banke Slovenije sodijo med pristojnosti enotnega evropskega mehanizma nadzora in “revidiranje teh nalog s strani nacionalnega računskega sodišča lahko pomeni nedopusten poseg v neodvisnost centralnih bank, ki so del tega mehanizma”.

Vir: Finance

13 responses

  1. Welcome to the world as it really is. Mogoče boste zdaj ugotovili kdo zares vlada svetu in zahodu še posebej.

    Čehi so že vedali kaj delajo, ko niso hoteli v evro. Čeprav naj bi bila rešitev samo začasna (obveza sprejema evra je definirana v lizbonski pogodbi) sedaj na Češkem nihče več niti ne razmišlja o tem, da bi se pridružil evroconi.

    Nekaj čez 2 milijardi, ki smo jih dali za Grke, je bil samo začetek. Čakajte, da pride račun za Italijane, pa Špance, pa Portugalce. Samo molite lahko, da bo Nemcem, Francozom in skandinavcem prekipelo pred temj.

    Če ne bi sprejeli evra, nikoli ne bi prišlo do takega pregrevanja gospodarstva med 2004 in 2008. S tem ne bi prišlo do tako globoke krize po 2008, ne bi prišlo do velikih zadolžitev slovenskih podjetij in njihove kasnejše diskontne prodaje. Ne bi prišlo do velike zadolžitve proračuna. Namesto, da nas kupujejo in postajamo hlapci na svoji zemlji, bi bili gospodarji na svojem in na lepem kosu Balkana.

    Dejstvo je, da bi bili danes veliko bogatejši in tako država kot gospodarstvo v bistveno boljši kondiciji, če evra ne bi sprejeli. Našo telebajski pa so kar tekmovali kdo bo prej v evroconi.

    Na bruhanje mi gre ta diletantska kompradorska banda,…

    • nažalost je v tej nam ljubi Sloveniji točno tko. občutek imam, da je Slovenija poligon za vse ideje, ki se jih v Bruslu spomnijo, pri nas imamo pa butalce ki to slepo izpolnujejo, ne glede ali je to dobro za Slovenijo ali ne. No do sedaj ni bilo

    • Spoštovani, naj samo nadaljujem vašo iztočnico: »da bi bili danes veliko bogatejši in tako država kot gospodarstvo v bistveno boljši kondiciji, če evra ne bi sprejeli«.

      Res je in to samo zato, ker se naši »džeki« ne bi mogli obnašati tako zelo v nasprotju z vsemi jasnimi pravili finančnega poslovanja eksplicitno zapisanimi tako na zakonski kot strokovni ravni. Ne bi se mogli obnašati finančno skrajno malomarno in našim institucijam ne bi bilo potrebno z “gledanjem vstran” vršiti (ne)nadzora nad finančnim primitivizmom in mu dopuščati grozljivo rast s kratkoročnim zadolževanjem za dolgoročne že v osnovi bolne namene. Naši centralni banki se ne bi bilo potrebno slepiti, ali finančna kriza sploh je, in po čudežnem spregledu se vladi ter bankam sploh ne bi bilo treba paralizirajoče prepirati o tem, kako zadeve sanirati. Stroški sanacije zaradi prepirov važičev sploh ne bi skokovito naraščali in delovna mesta zaradi nesposobnosti sanacijskih frajerjev sploh ne bi množično propadala, ampak bi se going on concerne jedra ohranjala. Nihče ne bi klical trojke in za “rešitev” pred njo nihče ne bi tako “poslušno” prekomerno saniral bank. Pravosodju ne bi bilo potrebno biti tako neučinkovito… in še in še bi se dalo naštevati.

      Z lopovščinami nefinančnega tipa bi ob nesprejetju evra še opravili, ampak konjunkturnim finančnim telovadbam lopovov, ob skrajni malomarnosti izvajanja sicer kar dobro zapisanega sistema, res nismo bili dorasli.

      Argument »nesprejetja« je tako dober, da si ga bom dovolil posplošiti kar na raven človeške vrste. Če se ne bi odcepili od opic, finančne krize sploh ne bi imeli. Ne bi bilo denarja.

      Lep pozdrav Igor

  2. Čeprav sem avtor prvega, zajebantskega haikuja, ki vzpodbuja ljudsko jezo, pa moram odgovoriti na to poplavo populističnega komentiranja, ki po mojem zgreši bistvo.
    Najprej, glede Igorjevega “če ne bi imeli denarja ne bi bilo finančnih kriz” – to razumem kot ironično pripombo, vendar nakazuje zgrešeno bistvo komentarjev, da lahko z zanikanjem posledic odpravimo vzroke problema. Mi pač živimo v kapitalizmu in se moramo v tem bazenu, polnem morskih psov znajti, drugače nas bodo požrli (kar dejansko delajo preko sanacije bančnega sistema ob izdatni pomoči Banke Slovenije in skorumpiranih politikov). Da se v tem nevarnem okolju, polnem morskih psov, vendar polnem drugih slastnih zalogajev, kar dobro znajdemo, dokazujejo izvozniki, ki so pognali naš gospodarski voz iz blata brez pomoči oblastnikov in nam dajejo upanje, da se le nam ne bo treba vrniti na drevje. Samo znati in hoteti je treba.
    Še bolj moram nasprotovati Markotovi nostalgiji po dobrih starih časih brez evra in ko so bili oblastniki še pošteni. Ravno evro nam je odprl pot do slastnih zalogajev, velikanskega tržišča in skoraj neomejen dostop do finančnih trgov ob zagotovljeni varnosti pred agresivnimi sosedi. Avtarkično zapiranje v svoje alpske doline samo pospešuje negativno genetsko selekcijo, ki smo ji priča v politiki. Zakaj so naši izvozniki, Akrapovič, Pipistrel in drugi tako uspešni na svetovnih trgih? Zato ker so se kalili v močni svetovni konkurenci, ne pa v varnem zavetju alpskih dolin. Naši šport imi tudi dokazujeno, da se lahko merimo s svetovno konkurenco. Primerjanje s Čehi in Slovaki je neprimerno, da ne tečem demagoško. Tam je siver v zadnjih 10 letih BDP naraščal hitreje kot pri nas, vendar kaj imajo od tega? Plače so še vedno precej nižje od naših in gospodarstvo je pretežno v tujih rokah. Nam grozi podobna usoda, če se bomo še naprej pustili nategovati.
    Da se vrnem na temo konkurenčnosti – te ni v naši politiki. Isti ljudje si podajajo vladno žezlo iz rok v roke, mi butalci jih pa potrjujemo na volitvah in ko se enkrat zavihtijo na oblast, se zgodba plenjenja države nadaljuje v različnih oblikah. In to sem hotel poudariti v svojem haikuju.
    Ni problem v evru ali kapitalizmu, problem je v nesposobni politični oblasti, ki obenem upravlja z državnim gospodarstvom. Kdo je izpeljal tajkunsko privatizacijo in z njenim propadom bančno luknjo? Kdo je požegnal dvojno preplačani TEŠ6? Kdo je izpeljal prodajo 15 državnih družb po tretjinski ceni in kdo je izvedel potencialno kriminalno sanacijo državnih bank? In kdo je posilil parlament s koruptivnim zakonom o drugem tiru? POLITIKI od Janše, Pahorja, Bratuškove do Cerarjain njihovi podrepni pomagači tipa Jamnik, Pogačnik, Jazbec, itd.
    In kaj storiti, da se to plenjenje prekine?
    Privatizacija, ki jo načelno zagovarja Damijan, ni rešitev, je del problema. Kaj se je pa dogajalo pri prej navedenih plenjenih države? Privatizacija. Torej je treba uporabiti drug pristop.
    Dolgoročno si moramo prizadevati, da se politični sistem izvije iz objema strankokracije in da se slovenski volilci toliko spametujejo, da zgodovinsko dokazane nesposobne in s korupcijo umazane politike pošljejo na smetišče zgodovine.
    Vendar bo to dolgo trajalo, saj se tudi iz opic nismo razvili v homo sapiensa čez noč.
    Medtem se moramo pošteni intelektualci vsaj z javnim nastopanjem, kot je pisanje na ta blog, povezati in organizirano nadzorovati oblast, da ga preveč ne lomi in podobno kot pri drugem tiru, če je potrebno, tudi s svojimi predlogi zakonov posegati v zakonodajno sfero in se tako spopadati s pokvarjenimi oblastniki v parlamentu, ki je konec koncev najvišji organ oblasti ljudstva v državi.
    Da sklenem, zavzeto javno delovanje poštenih intelektualcev brez da bi se pustili podkupiti od oblasti je prava rešitev.

    Drago Babič

    • Spoštovani Drago, moj CELOTNI komentar je mišljen ironično in ne samo pasus o opicah. Ta pasus argument, ki ga uporablja Marko Golob, ironizira v absurd.

      Poanta mojega, sicer obsežnega komentiranja (preko 50 komentarjev in prispevkov) na tem blogu, je samo ena – finančna kriza NI neka naravna, z evrom pogojena katastrofa, ki nas je zadela neodvisno od našega izvorno slovenskega “prispevka” finančni nestabilnosti v sistemsko pomembnem obsegu. Slovenski “prispevek” je bil ODLOČILEN. Narejen je bi s kršenjem finančne zakonodaje ter pravil finančne stroke (kar je odškodninsko pregonljivo in kaznivo z obratnim dokaznim bremenom).

      Pri uveljavljanju sicer dobro napisanih pravil so odpovedali finančna stroka, upravljalske in nadzorne institucije v podjetjih in bankah, revizorji, ter sistemske institucije. S kršenjem zakonodaje o predpisanem ravnanju je tako odpovedala PREVENTIVA. Marko to (ne samo na tem mestu) spregleduje in “preventivo” postavlja na raven strategije – nesprejem evra, finančno klrizo pa na raven teorije zarote. Če bi vsakič v zgodovini človeške vrste ravnali preventivno z nesprejemom novega, se ne bi nikoli odcepili od opic – da sem še bolj absurdno ironičen.

      Seveda tako ne gre. Nesreča nastopi, če ob novem orodju POZABIMO na “navodila o uporabi”. Nesreča pa dobi sistemsko pomemben obseg, če se to dogaja množično (Bine Kordež – vsi so tako delali) in ob tem sistemske institucije “gledajo vstran” (Bine Kordež – nihče ni nič rekel). S tem, da so vsi tiho o malomarnem ravnanju (mimogrede, to je pravni pojem zapisan v naši finančni zakonodaji) pa je odpovedala še vsa pravno relevantna kurativa. Raje se razpreda o etičnosti in tu in tam o morebitnem kriminalu in še to vse drvi proti zastaranju.

      Če bi se spoštovala naša pozitivna zakonodaja (dovolj bi bilo zgolj na enem mestu), slabih kreditov v sistemsko pomembnem obsegu sploh ne bi bilo. To, da je navkljub jasni zakonodaji odpovedala cela veriga – finance v podjetjih, kreditni oddelki v bankah, upravljalci in nadzorniki bank in podjetij ter sistemske institucije zadolžene za urejanje stabilnosti finančnega sistema, pa je svojsten paradoks. Če dobro premislimo, pa bi bilo za preprečitev sistemskega obsega slabih kreditov dovolj, da bi preventiva delovala zgolj na enem mestu.

      Če naj bi bili pametni, kot implicira Marko, potem bi se morali odpovedati evru z vso gornjo argumentacijo, ker bi v naprej mislili, da nismo (zaradi pokvarjenosti) sposobni obvladovati situacije. To bi bil do tedaj neviden svetovni dosežek katerekoli družbe. S te strani je Markov argument še bolj absurden in ne nosi nikakršnega realno uporabnega sporočila in je kot nauk NEUPORABEN za bodočnost.

      Oprostite, že tako preveč pišem in sem predolg in bom izgubil 3/4 bralcev, zato bom na tej točki kar nehal.

      Lep pozdrav Igor

  3. Drago in Rogi, hvala za Vajin komentar. Daje mi priliko, da pojasnim zelo pomembno poanto ali če hočete zmoto , ne samo Vajinih trditev , ampak tudi prevladujočega mnenja v družbi.

    Zavrnitev evra nima prav nobene direktne veze z odprtostjo gospodarstva. So Čehi, ki so polnopravni člani EU kaj manj odprti v svet ker so zadržali krono? Kaj pa Švedi, jim vztrajanje pri lastni valuti omejuje dostop do svetovnih trgov? Ali pa Švicarji? Pa Norvežani? So to odprta ali zaprta gospodarstva? Čeprav imajo svojo valuto , so to ena izmed najbolj odprtih gospodarstev na svetu.

    Imajo pa za razliko od nas, ki smo sprejeli evro, bistveno prednost. Njihova makroekonomska politika lahko uporablja zelo činkovito orodje, ki se ji reće monetarna politika. Mi tega ne moremo. Prav tako jim ni treba reševat napol potopljenih članic EU. Pomislite malo, kaj bi mi lahko storili s tistimi dvema plus milijardami, ki smo jih dali za Grčijo. Drugi tir bi bil že zdavnaj narejen, pa še bi ostalo.

    O, kaj pa dostop do mednarodnih trgov kapitala? Res je tu imata prav. Verjetno bi bilo težje. Ampak, ali je lahek dostop do trgov kapitala nujno zelo dobra stvar. Če ga ne bi imeli, v taki meri, nikakor ne bi moglo priti do skoraj 3-kratnega povečanja obsega kreditev nemenjalnemu sektorju (evropski rekord) v samo 4 letih. Olajšan dostop do kapitalskih trgov, ki ga je ECB Sloveniji dobesedno vsilila ( s tem , da je prepovedala določene ukrepe BS, ki so omejevali kapitalski dotok) je povzročil, da je Slovenijo zalivalo od 5 do 6 milijard kapitala letno. Gre za klasičen recept; najprej olajšaš dostop do kapitala, potem, ko se je obseg kreditov nahitro povečal, pa zategneš zanko. V to past padajo države vseh zadnjih sto let. Brez tega “olajšanega” dostopa do kapitala, bi bila rast med 2004 in 2008 manjša, vendar pa bi bila neprimerno bolj zdrava. Podjetja in država bi rasli v okviru svojih možnosti, organsko, za hazarderske prevzeme enostavno ne bi bilo pogojev.

    In na koncu; zakaj še bi bilo potrebno zavrniti evro. Zato ker je valuta z design defektom, ker je valuta samo za dobre čase. Vsakemu resnemu makroekonomisu, ki ni prešprical osnov monetarne ekonomije bi moralo to biti jasno. Evro je bil (je) najprej političen in šele nato ekonomski projekt. Ker je valuta z napako, grozi ne samo, da bo sesul evrozono, razsuje lahko celotno EU, ki je, vsaj po mojem izjemno dragocena ideja. Sem proti evru (takemu kot je) ravno zato ker mi ni vseeno za evropsko idejo.

    • Spoštovani Marko. Večine, od tega kar mi pojasnjueš, nisem nikjer omenjal. Pozabljaš pa, da jedro tvojega pojasnila “Olajšan dostop do kapitalskih trgov, ki ga je ECB Sloveniji dobesedno vsilila (s tem, da je prepovedala določene ukrepe BS, ki so omejevali kapitalski dotok) je povzročil, da je Slovenijo zalivalo od 5 do 6 milijard kapitala letno” nima noben logike.

      Branik zlivanju miljard bi moral biti po zakonu in profesionalni etiki zapovedan podjetniški in bančni finančni profesionalizem in skrb zanj na ravni BS. Tu smo Slovenci kar sami padli na finančno primitvna kolena. Diskusija opisana nekje na tem blogu med Ribnikarjem in Gasparijem o tem, ali dati kredite Kordežu, pove vse. BS je skrbela za posle (kar je izven njene pristojnosti) ne pa za finančno stabilnost, kar je njena osnovna naloga.

      Popustitev v finančni profesionalnosti ni bila nikakršna nuja ampak naša izbira. In ravno tako je bila popustitev v profesionalnosti izbira na ravni naših podjetij in ravni naših bank. Naša malomarnost pa je nato poganjala smo sebe (vsi tako delalajo in nihče nič ne reče). Marko, še enkrat; POPUSTITEV NI BILA NUJNOST AMPAK SAMOSTOJNA IZBIRA – izbira v nasprotju z našimi zakoni in profesionalnostjo finančne stroke. O tem primarnem vzroku pa je finančna stroka dosledno tiho.

      Seveda pa imaš prav o defektnosti evra in stroškov sanacije drugih “popustljivežev”, ki je pač cena za članstvo v evru. Imaš tudi prav, da se napake izkoriščajo, ampak teh napak in neprofesionalnosti je bilo tudi v slovenski sagi sanacije tako zelo veliko, da čudi, da smo jo tako poceni odnesli.

      A iz tvojih zapisov vejejo teze o nujnosti in nezmožnosti odpora vsiljevanju. To pa seveda ne drži. Tudi prepovdarjanje krivde sprejema evra in iz tega izpeljevanje naše nemoči in usojenosti katastrofi, a hkrati molčanje o lastni finančni malomarnosti, je zelo zavajujoče in škodljivo za našo prihodnost. Evru sedaj ne moremo uiti in tvoje jamranje nad napačno strateško odločitvijo ne prinese ničesar. Bi pa s pripoznanjem finančne malomarnosti in njenega sankcioniranja NAŠO krizo lahko, če je že nismo preprečili, vsaj sankcionirali na ravni vzroka (z vidika delovanja sistema, da se izognemo moraliziranju o pohlepu) in hkrati izboljšali delovanje sistema v njegovem jedru. To pa bi bila zelo dobra popotnica za vnaprej, se ti ne zdi ?

      Lep pozdrav Igor

  4. No, to je pa bolj konkretno.

    Igor,
    Strinjam se, da je za krizo po letu 2008 tuja krivda, vključno z evrom, največ eno tretjinska, večinoma so krivi domači akterji, takratni oblastniki in njihovi pandani v BS, SODu, KADu in državnih bankah. In to je bilo preko posiljene privatizacije delano zavestno, tako da bi za svoja dejanja morali odgovarjati, tako kot so oblastniki na Islandiji. Pa niso, še več, njihova praksa ugrabitve države se je potem uporabljala več ali manj stalno do sedanje vlade in njenega zakona o drugem tiru.

    Marko,
    Strinjam se, da je evro tak kot je, nedokončana zgodba in zato včasih bolj škodi kot koristi. Če bi bil speljan do konca, bi imeli tudi davčno unijo, v kateri bi center razpolagal s precej večjim deležem (okoli 5 do 10%) evropskega BDP kot sedaj (1%). Tako bi sanacijo naših bank po navodilih ECB le-ta tudi plačala, ne pa da obeša ta strošek lokalnim davkoplačevalcem. Tako kot ECB in BS tolmačita sedaj, da ECB predpiše metodologijo sanacije, ki jo moramo plačati sami, enostavno ne gre. Kdor plača, ima pravico povedati kako se sanacija naredi oziroma vedeti, kam je šel denar.
    Poleg tega so v evrski skupini združene države, ki imajo različno stopnjo razvitosti in produktivnosti, kar povzroča v okviru evrske skupine interne plačilno bilančne presežke in primanjkljaje, ki se ne morejo izravnavati z ukrepi skupnega proračuna oz. z davki. Za sedaj primanjkljaje pokriva ECB s helikopterskim denarjem, viški (predvsem nemški) pa prosto krožijo in povzročajo finančne probleme, kot so jih nam leta 2008. Je pa treba reči, da ni evro kriv, če smo te viške likvidnosti narobe porabili, v glavnem zapravili, ampak smo za to krivi sami.
    Iti nazaj, kot ti zagovarjaš, na lokalne valute in opustiti evro je ena možnost, vendar bo povzročila več stroškov, kot če se izvede do konca prava evrska unija z davčno in bančno unijo. V tej smeri gre koncept Evrope več hitrosti, kjer naj bi se v pravo unijo povezale sorodno razvite države.
    Izravnavanje neenakosti s prilagajanjem tečajev valut (kar ti zagovarjaš) je sicer praktično, vendar je to ena velika potuha za manj produktivne. Kdo se še spomni inflacije in omejenih možnosti menjave valut ter fakturiranja v več različnih valutah? Pol časa smo direktorji porabili za prilagajanje inflacijskem in tečajnem kaosu, namesto da bi se ukvarjali z osnovno dejavnostjo.V monetarni uniji je za konkurenčnost odločilnega pomena produktivnost, ne pa monetaristični hokus pokus, kar na daljši rok zagotavlja boljše rezultate.
    To se tudi vidi pri nas. Evro je prisilil naše izvozno gospodarstvo, da postane bolj konkurenčno in tako lahko sedaj, ko je helikopterski denar končno vzpodbudil v Evropi dovolj povpraševanja, dosegamo nadpovprečne stopnje rasti in to kljub čaranju okoli bančnih sanacij, kamor smo vrgli 5 milijard evrov. In naš BDP, čeprav nižji od povprečja v evrskih državah, realno raste, ne pa da tako kot v Veliki Britaniji po brexitu, zaradi drsenja funta realno (izraženo v evrih ali dolarjih) pada. Poleg tega imamo viške likvidnosti v bankah, trenutno okoli 22 mrd, za katere ne vemo, kam bi jih dali, torej bi lahko mi zalivali s kapitalom kakšno državico in jo z bančnim šokom zavzeli. V nekaj letih smo se prelevili iz evropskega bolnika spet v zgodbo o uspehu, kljub temu, da so politiki še pred par leti klicali trojko na pomoč. In za to je zaslužen tudi evro, ki nam odpira trge in znižuje transakcijske stroške.
    Poleg tega je treba pri močnem evru računati še z učinkom svetovne rezervne valute, ko ti brez dela priteka kapital sam od sebe. V ZDA je ta efekt okoli 3-4% BDP, saj pokrije v celoti plačilno bilančni primanjkljaj iz normalnih transakcij. Bi nam tudi pasalo nekaj takega, to je najmanj za en drugi tir na leto več denarja brez da za to kaj delamo.

    Torej jaz mislim več evra in ne manj.

    • Spoštovan Drago in Igor. Ni bil namen mojega pisanja agitiranje za izstop iz evra. Če bo evro razpadel, kar se lahko zgodi, bo to verjetno zelo boleča izkušnja. Nekoč sem na tem blogu napisal, da se lahko zgodi, da bomo v tem primeru razmišljali o tem ali zadnje količine menjalnega sredstva namenimo za žakelj moke ali pa , ob kaosu ki bi ob tem nastal, za zadnje naboje s katerimi bomo branili svoje družine.

      Namen mojega pisanje je drug. In sicer opozoriti, da rabi vodstvo naroda razmišljati veliko bolj strateško, temeljito in previdno kot to počnemo zadnja desetletja. In se ne prepuščati evforiji. Čehi so bili veliko bolj modri kot mi. Evro, da se razumemo, ni bil neizogibna izbira. Če bi tedaj, odložili prevzem evra za samo pet let, po izteku tega roka ne bi imeli prav nobene želje po prevzemu. Menjalni stroški so bistveno precenjeni. Počakajte, da pride račun za reševanje južnoevropejcev ali pa račun za razbitje evrozone na boljšo in slabšo polovico. V milijardah boste šteli. Vsi menjalni stroški so proti temu peanuts.

      Tudi tista zgodba o rasti produktivnosti zaradi evra je za lase privlečena. Produktivnost raste zaradi managerskih ukrepov in razmer na trgu , ne zaradi tečaja. Ker večina slovenskih podjetij izvaža na evropske trge, za njih situacija ni bistveno drugačna. Razen, če mislite, da bi tolar apreciiral. Glede na orjaški presežek v plačilni bilanci, ob nevtralni centralni banki, bi se to (teoretično) tudi lahko zgodilo. Kar sicer ne verjamem. Bi pa imeli drug efekt. Devizne rezerve, ki bi jih lahko uporabili. Sedanji slovenski presežek v plačilni bilanci ustvarja rezerve v BS (več kot 10 milijard) do katerih, ker smo v evrozoni, nimamo prav nobenega dostopa. Če bi imeli svojo valuto bi bilo drugače.

      Spomnim se pogovora v Washington-u septembra 2011. Takrat mi je zelo visoko pozicioniran investicijski bančnik, na moje pripombe o možnem razpadu evra, povedal, da imajo Nemci že šest mesecev pripravljen načrt za ukrepanje v tem primeru. Pazite, septembra 2011! Resna država je pripravljena na različne scenarije. Če se nam zgodi razpad evra, bomo gledali kot teleta v nova vrata…

  5. Fantje,
    razvili ste zanimivo debato, vendar pa ima tukaj Marko (za spremembo) kar prav. Evro je res dizajniran samo za dobre čase, vendar pa v dobrih časih ustvari velika neravnotežja in krizo, ki jih nato v času krize prav zaradi evra ni mogoče hitro in učinkovito rešiti. To so pač objektivnosti skupne valute brez fiskalne, transferne in politične unije.

    Več o učinkih evra objavljam v posebnem komentarju.

    • Spoštovani, glede slabosti dizajna evra in njegovih posledic pa vsaj pri meni trkate na odprta vrata. Ne glede na sprejem evra pa slabi krediti niso bili nujnost in naša zavoženo spacano razvlečena sanacija tudi ne (in ta del Markovih implikacij je predmet mojih komentarjev).

      Lahko bi jo neglede na defektnost evra odnesli veliko bolje, če bi imeli sposobno upravljalsko elito, ki bi razumela situacijo.Takšno razumevanje in ravnanje v skladu z njim bi bil pa res strateški dosežek ozaveščene akcije, pa četudi šele v fazi nastopa krize (ne pa neko nostalgično jamranje za nazaj nad sprejemom evra). Marko namreč vso dimenzijo naše kalvarije (nerazdelno med domačim in tujim prispevkom) vidi kot neizogibno posledico evra in zarote okoli njega. Cena slabe elite, ki krize v začetku niti prepoznala ni, kaj šele, da bi jo hitro in učinkovito sanirala, je ob tem dobro vprašanje ?

      Glede na to, da evro imamo in da v doglednem času ne bo večjih sprememb, je ta trenutek za Slovenijo veliko bolj zanimivo vprašanje, kaj lahko storimo sami, da posledice evro defekta čimbolj omilimo (do redizajna ali razpada evro območja).

      Lep pozdrav Igor

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: