Zadnji obupan poskus, kako preprečiti Trumpu prevzeti oblast

Ne vem, kje Peter Frankl vidi, da “zdaj celo najbolj levi ekonomisti predvidevajo, da bo njegov [Trumpov] program bolj blagodejen kot ne – za celotno svetovno gospodarstvo.” Ravno obratno, liberalni in progresivni ameriški ekonomisti – od Krugmana, Summersa do Bernsteina (celo konzervativni Greg Mankiw!) – ne izgubijo nobene priložnosti, da njegovega programa in prvih potez ne bi pribijali na križ. Več navdušenja je seveda med manj znanimi konzervativnimi ekonomisti (denimo obskurni Larry Kudlow, ki naj bi postal nov predsednik Trumpovega Sveta ekonomskih svetovalcev), ki jih je podobno kot Reaganove ekonomske svetovalce tipa Arthur Laffer in Alvin Rabushka akademska srenja praktično enoglasno izobčila kot pripadnike “voodoo ekonomije“.

Dogaja se nasprotno. Najbrž ste že zasledili v ameriških medijih zadnji, obupan poskus, da bi Trumpu preprečili, da 20. januarja prevzame oblast. Liberalno usmerjeni pravni strokovnjaki (David Posen v NY Times, Michael Signer v Vox etc.), v javnost spuščajo mnenja, da bi morali elektorji, predvsem v swingerskih državah, kjer so volilci glasovali večinsko za Trumpa, “glasovati po svoji vesti” in ne dati svojega glasu Trumpu. Obstajajo celo peticije, kako naj bi glasovali elektorji (denimo Change.org petition).   37 takšnih “zavednih”, “visoko etičnih” republikanskih elektorjev naj bi bilo potrebno, da Trump ne bi dobil podpore za predsednika. Lahko ta obupan poskus liberalcev uspe?

Zelo malo možnosti je za to. Prvič, iskati “visoko etiko” med republikanskimi elektorji, katerih vodilo je denar, denar in denar, je zelo ambiciozen cilj. Trump jim je obljubil za 136 milijard dolarjev davčnih olajšav, Hillary Clinton pa bi jim povečala zgornjo davčno stopnjo! In naprej, republikanci si raje pustijo kaj odgrizniti, kot da bi glasovali za nasprotno stran, torej za demokrata ali demokratko.

Drugič, tudi če bi se našlo 37 takšnih “zavednih”, “visoko etičnih” odpadniških republikanskih elektorjev, to še nič ne pomeni. V polovici zveznih držav je uzakonjeno, da morajo elektorji glasovati za strankarskega kanididata (čeprav so kazni zelo mile). V zadnjih 100 letih je le 9 primerov, da posamezni elektor ne bi glasoval v skladu z volilnim rezultatom v svoji državi. Vendar pa tudi če bi se odločili odtegniti svoj glas Trumpu, to še ne pomeni glasu za Clintonovo. To bi pomenilo le, da noben izmed obeh predsedniških kandidatov ne bi dobil potrebnih 270 elektorskih glasov, s čimer bi se odločanje o novem predsedniku preneslo v Kongres, ki pa ga večinsko obvladujejo republikanci. Kongres bi se nato odločal o enem izmed treh kandidatov, ki so med elektorji dobili najeveč glasov. To pa v igro vrača bolj zmerne republikanske kandidate, kot je John Kasich ali Jeb Bush.

S tem se pa spet vračamo k prvi točki zgoraj. Clintonove na tem spisku treh najbolj zaželenih predsedniških kandidatov prav gotovo ne bo. Le zakaj bi republikanci pri zdravem razumu glasovali za kandidatko, ki jim hoče povišati davke?

In tretjič, ne verjamem, da se bo našlo 37 odpadniških republikanskih elektorjev, ki bi glasovali proti Trumpu. In sicer iz preprostega razloga, ker imajo finančni trgi radi Trumpa. Borze so poskočile z njegovo izvolitvijo. Wall Street se veseli Trumpovega infrastrukturnega programa in njegove permisivnosti glede regulacije bank. Ja, in Wall Street financira kampanje elektorjev. Wall Street jih ima v lasti.

Aja, odgovor bomo vedeli zelo kmalu, 19. decembra, ko elektorji na srečanju oddajo svoj glas.

%d bloggers like this: