Nesrečna CETA: toliko hrupa za minorne učinke

CETA sporazum je najtemeljitejši in najcelovitejši prostotrgovinski sporazum, v katerega je do sedaj vstopila EU. V končni fazi bo uveljavitev Sporazuma pomenila, da bo 98.6% carinskih postavk kanadske carinske tarife in 98.7% carinskih postavk EU carinske tarife v celoti liberaliziranih. Na vse ostale proizvode, katerih trgovina bo liberalizirana, bodo carine umaknjene v treh, petih ali sedmih letih od trenutka, ko bo CETA stopila v veljavo.

Carinska liberalizacija pa ne vpliva na pravila in regulativo, ki je v veljavi na uvoznih trgih EU in Kanade (tehnična, sanitarna in fitosanitarna pravila ter regulativa glede varne prehrane in zahteve za označevanje proizvodov). Teh pravil CETA ne spreminja ali usklajuje. Ključnega pomena je dejstvo, da je sporazum CETA v svoji osnovi manj ambiciozen od prostotrgovinskega sporazuma med EU in ZDA (TTIP), ki je trenutno v fazi pogajanj. Sporazum CETA je dejansko dokaj nedolžen sporazum v primerjavi s TTIP, njegov najbolj “problematičen” del je mehanizem reševanja sporov med investitorjem in državo, ki nadomešča obstoječe sporazume o zaščiti investitorjev in je bolj napreden. Toda prav ta del se zdi ključen pri nasprotovanjui javnosti sporazumu.

Spodaj je povzetek glavnih – merljivih – učinkov CETA sporazuma na slovensko gospodarstvo, kot sva jih lani ocenila s kolegom Črtom Kostevcem v študiji za ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Učinki sporazuma na EU države in Kanado

V spodnji tabeli je povzetek agregatnih študij vpliva sporazuma CETA na EU in Kanadsko gospodarstvo. Vse študije, posredno tudi Stanford (2010), bazirajo na CGE modelih oziroma aplikaciji GTAP modela. Glede na čas pisanja študij, je jasno tudi, da gre za napovedne študije, ki operirajo z bolj ali manj natančnimi prognozami vsebine CETA sporazuma.

Ena od potencialnih dodatnih pomanjkljivosti omenjenih študij je tudi dejstvo, da bazirajo na podatkovni bazi GTAP verzija 7, ki vsebuje podatke za leto 2004. Večinoma, z izjemo najnovejše EU-Kanada SIA (2011) študije, predvidevajo popolno eliminacijo carinskih ovir v blagovni menjavi. Kljub temu pa so učinki sporazuma CETA na BDP držav EU zanemarljivo majhni – v obdobju 10 do 20 let naj bi se BDP celotne EU zaradi tega sporazuma povečal med 0.02% in 0.08%, kar pomeni okrog dve tisočinki odstotka (ali nekaj več) na letni ravni.

Tabela: Dosedanje ocene učinkov sporazuma CETA na EU (v %)

ceta-ucinki

Opomba: Navedeni učinki veljajo za obdobje 10 do 20 let, torej jih morate deliti s številom let obdobja v drugi vrstici, da dobite približek za letne učinke.

Simulirani učinki sporazuma na slovensko gospodarstvo

V študiji smo ocenili učinke CETA sporazuma na slovensko gospodarstvo s pomočjo simulacij z globalnim trgovinskim modelom GTAP 9. Simuliramo učinke dveh scenarijev: v prvem scenariju predpostavljamo popolno (100%) liberalizacijo blagovne menjave in delno znižanje ovir v trgovini s storitvami; v drugem scenariju pa simuliramo učinke končne verzije CETA sporazuma, ki ne odpravlja vseh carinskih ovir. Ocenjujemo učinke tako na gospodarske agregate (BDP, izvoz in uvoz) kot na posamezne panoge in te učinke primerjamo z učinki sporazuma na ostale države (EU, Hrvaška, Kanada).

Simulacije kažejo, da bi uveljavitev sporazuma CETA imela na slovensko gospodarstvo razmeroma neznaten vpliv. Simuliran kumulativni učinek na rast BDP bi znašal približno eno stotinko odstotka (0.01%) v 10-letnem obdobju oziroma manj kot tisočinko odstotka na leto. Za primerjavo, učinek sporazuma CETA na rast BDP v EU naj bi bil v enakem obdobju približno trikrat višji, skoraj štirikrat višji pa na Hrvaškem. Še bolj občutno gospodarsko rast bi po obeh simulacijah doživela Kanada, vendar so učinki sporazuma vseeno zelo skromni.

Tabela: Učinki sporazuma CETA na EU in Slovenijo (v %)

ceta-ucinki_slo

Opomba: Navedeni učinki veljajo za obdobje 10 let, torej jih morate deliti z 10, da dobite približek za letne učinke.

Podobno je z rastjo agregatnega izvoza. Ta naj bi se v Sloveniji zaradi CETA sporazuma povišal med 0.01 in 0.015%, v EU pa za 0.033%, medtem ko bi hrvaški izvoz nekoliko upadel po obeh scenarijih.

Učinki na posamezne gospodarske panoge naj bi bili zelo raznoliki, vendar pa zelo skromni. Po modelskih simulacijah bi bilo zaradi CETA sporazuma 12 izmed 20-ih panog po Scenariju 1 (in 13 panog v Scenariju 2) potencialno deležno rahlo negativnih učinkov. Največji negativni učinki (največja izguba dodane vrednosti) naj bi se zgodili v panogah ostale transportne opreme, vodnega prevoza, kovinske industrije, zračnega prevoza in elektronskih naprav, kjer bi negativni učinek znašal med 4 in slabih 7 stotink odstotka v 10 letih. V ostalih 8 panogah bi se potencialni negativni učinek gibal v intervalu med 0 in 2 stotinkama odstotka (v 10 letih).

Na drugi strani bi bilo zaradi CETA sporazuma pozitivnih učinkov potencialno deležno 7 panog (Scenarij 1) oziroma 6 panog (Scenarij 2). Največjih pozitivnih učinkov bi bile deležne lesna in papirna industrija, ostale predelovalne dejavnosti in zavarovalništvo, kjer bi se učinek gibal v intervalu med 4 in 6 stotinkami odstotka (v 10 letih). V ostalih panogah (motorna vozila, predelana hrana, ostali stroji in finančne storitve) bi pozitivni učinek znašal med 0 in 2 stotinkama odstotka. Izjema je Scenarij 2, po katerem bi bila panoga predelane hrane deležna neznantno negativnih učinkov.

Sprostitev zunanjetrgovinskih ovir naj bi imela pozitiven učinek na povečanje izvoza praktično vseh panog (z izjemo kovinske industrije, zračnega in vodnega prevoza). Največjih pozitivnih učinkov na izvoz bi bile deležne panoge ostale transportne opreme in poslovnih storitev, lesne in papirne industrije, ostale predelovalne industrije in avtomobilske industrije, in sicer v razponu med 2 in 4 stotinkami odstotka. Nekoliko manj optimistično sliko ponuja Scenarij 2, kjer bi utegnilo priti do krčenja obsega izvoza kar v polovici panog. Najbolj negativnih učinkov bi bili deležni panogi ostale transportne opreme in poslovnih storitev, kjer bi se izvoz utegnil zmanjšati za dobro desetinko odstotka.

Potencialni učinki CETA sporazuma na zaposlenost v slovenskih gospodarskih panogah naj bi bili glede na modelske simulacije zelo majhni. Kumulativno bi tako v obdobju 10 let utegnilo priti do izgube petih delovnih mest po Scenariju 1 oziroma treh po Scenariju 2. Največje izgube naj bi utrpeli panogi kovine in kovinski izdelki ter elektronske naprave, največje koristi pa lahko pričakujemo v lesni in papirni industriji ter ostali predelovalni industriji.

Sklenemo lahko, da bo izvoz slovenskih podjetij, ki že izvažajo v Kanado, s sporazumom CETA postal nekoliko bolj konkurenčnen. Vrednost izvoza obstoječih izdelkov se bo povečevala, čeprav ne dramatično močno. Ni pa mogoče pričakovati bistvenih premikov zaradi samega sporazuma CETA pri podjetjih, ki na kanadskem trgu ne prodajajo svojih izdelkov ali zgolj v manjšem obsegu. Intervjuji, ki smo jih naredili med obstoječimi izvozniki in gospodarskimi združenji, ne kažejo velike spremembe v zanimanju slovenskih podjetij za kanadski trg zaradi samega sporazuma CETA. Potencialne, še ne izkoriščene priložnosti sicer obstajajo za živilsko industrijo ter za povečanje posrednega izvoza pri storitvah in v avtomobilski industriji, pri čemer bo v slednji priložnosti lažje izkoristiti, ker bodo izvoz poganjala tuja avtomobilska podjetja, katerim naša podjetja dobavljajo sestavne dele.

Mehanizem reševanja sporov

V javnosti se najbolj problematizira v sporazum vključen mehanizem reševanja sporov med investitorjem in državo (ISDS). Resnici na ljubo je treba povedati, da s tem CETA nadomešča osem trenutno veljavnih investicijskih sporazumov med Kanado in EU in dejansko posodablja obstoječe mehanizme reševanja sporov.

Prvič, sporazum predstavlja bolj pregledne in natančne standarde za zaščito investitorjev, ki jih bodo uporabljali arbitri razsodišča v primeru sporov. Ponuja natančno definicijo koncepta poštenega in pravičnega tretmaja investitorjev z listo elementov, ki bi lahko predstavljali kršitev tega koncepta. Namen takšne formulacije je v izogibanju različnim interpretacijam koncepta in podajanju jasnih smernic bodočim tribunalom.

Drugič, sporazum natančno določa nova in bolj jasna pravila delovanja razsodišč v primeru sporov. To vključuje popolno transparentnost vseh vloženih dokumentov in tudi javnost vseh razprav pred razsodiščem. Omogočeno bo tudi sodelovanje vsem strankam, na katere se proces nanaša. Torej tudi nevladnim organizacijam in interesnim skupinam. Določene posebnosti v zaščiti investicij so predvidene v primeru finančnih storitev.

Toda dejstvo je, da je širša javnost “alergična” prav na ta ISDS mehanizem, zaradi česar se trenutno zdi dokaj verjetno, da bo padel celoten sporazum CETA. Z izločitvijo tega ISDS mehanizma in prenosom reševanja sporov med investitorjem in državo iz arbitraž na nacionalne sodne instance bi morda lahko rešili neproblematični del CETA sporazuma. Seveda, če za to ni že prepozno. Dosedanja tajnost in netransparentnost pogajanj, aroganca pogajalcev iz Evropske komisije, ignoranca do javnih protestov ter postavljanje ultimatov posameznim članicam oziroma regijam bodo krivi, če bo sporazum padel v vodo. Javnost je zaradi trajajoče gospodarske krize in begunske problematike zrevoltirana, zato jo tovrstna netranparentnost in aroganca oblastne elite seveda samo še podžge v splošno nasprotovanje kakršnikoli liberalizaciji.

Kakšne posebne škode, če sporazum pade, pa – kot sledi iz zgornjih ocen – seveda ne bo. Vsak manjši vladni ukrep ima večje agregatne – merljive – učinke na gospodarstvo od sporazuma CETA. Trpeti bi utegnil le ego oziroma ponos pogajalcev in vpletenih oblastnih elit.

One response

  1. 1. Kako si razlagati modelske napovedi učinkov na BDP? Kakšen je “track record” študij tega tipa, torej ali obstaja metaštudija, ki je ovrednotila napovedi učinkov sporazumov in potem dejanske učinke po uveljavitvi?
    2. Ugibam, da nam v zvezi s trgovskimi sporazumi manjka zavedanje globalne situacije. Tole je zelo zanimiv zemljevid, kjer lahko vidimo sporazume, ki so že v veljavi: https://www.wto.org/english/tratop_e/region_e/rta_participation_map_e.htm
    Ugotovitev, da TTIP in CETA nista nekaj, kar svet še ni videl, bi lahko bila protistrup proti demonizaciji teh sporazumov.

%d bloggers like this: