Ko imajo forumaši neskončno več pameti od novinarjev in uredništva Financ

Finance nadaljujejo s svojo ideološko gonjo proti domačemu in navijaštvom nad tujim. Ta ideološka navijaška ihta jih (običajno) zanese ne samo stran od dobrega okusa, ampak tudi stran od navadne logike in navadne kmečke pameti. Danes je novinarko Natašo Koražija (in urednika, ki je članek spustil skozi) zaneslo v zmazek z naslednjim bombastičnim naslovom:

Preobrat: na Reki so prehiteli Koper in Trst pri rasti pretovora zabojnikov

Huh, ali res? To je pa drama! Privatizirana Rijeka je prehitela državni Koper. No, počasi… Luka Koper (v večinski državni lasti) ima daleč največji tržni delež v pretovoru kontejnerjev med severnojadranskimi pristanišči, v prvih 8 mesecih letos jih je pretovorila za 565.921 TEU in povečala pretovor za 7.8%, pristanišče Rijeka (z dvema tujima koncesionarjema) je palček med severnojadranskimi pristanišči, do konca avgusta so jih pretovorili za 121.828 TEU, povečanje za 11.5%. (Za primerjavo, v Trstu so v prvih sedmih mesecih pretovorili za 265.018 TEU, kar je zgolj 1.16% rast). Torej, Luka Koper celoten letošnji pretovor Rijeke opravi v enem mesecu in tričetrt. Ali drugače povedano, Luka Koper je  pri pretovoru zabojnikov za 4.6-krat večja od Rijeke in če bi obe nadaljevali pretovor po letošnjih stopnjah rasti, bi Rijeka potrebovala pol stoletja (celih 45.5 let), da bi dohitela Luko Koper. (Ob tem, da je reška luka geografsko omejena, njena železniška povezava pa bistveno bolj neugodna – naklon in stanje infrastrukture).

No, kljub ideološki profiliranosti forumašev Financ, pa jim ta godlja izpod prstov Nataše Koražija danes ni dobro sedla v želodec. Forumaši so ob razkrinkanju navijaštva pokazali tudi primerno stopnjo bistrosti in Koražiji in uredništvu Financ z logičnimi argumenti in izračuni pokazali, da so ne samo ideološki papagaji, ampak tudi čisto navadni šalabajzerji. Spodaj navajam samo nekaj bolj argumentiranih komentarjev (sočni jezik pa seveda paše zraven tistemu mediju).

MarijanMacek:

Zanimivo, slovenski finančni časopis se skorajda naslaja ob novici, da je tuji privatni operater v hrvaški luki dosegel višjo stopnjo rasti kot slovenski, pretežno v lasti države, v Kopru, nič jih pa ne moti, če v sosednjem Trstu privatni operater ne dosega skoraj nobenega povečanja. Po vseh silnih letih pretovora kontejnerjev so se v Trstu celo spomnili, da bi uvedli direktne kontejnerske vlake…. Čuden operater, ni kaj. Podobno velja za reškega, tam do pred kratkim (trenutn razmere ne poznam) tudi niso imeli nobenega direktnega kontejnerskega vlaka v notranjost. Primerjajte to s številom kontejnerskih vlakov iz Koprav v notranjost, dosegljivi so na spletni strani Luke.

Kaj pa pomenijo ti dosežki tujcev na Reki v absolutnih številkah. Koperskih 7,8% pomeni namreč 40.948 TEU večji pretovor, ali po domače povedano skoraj 40% 7 mesečnega prometa na Reki. In absolutna številka je več kot 3x večja kot na Reki (40.948/12.546).

O Trstu pa zaenkrat ni potrebno izgublajti besed, če anticipiramo rezultat iz 7 mesecev linearno na 8 mesecev je promet Trsta malo več kot 50% Kopra, povišanje pa v osmih mesecih za eno na pol prazno kontejnersko aldjo, kakih 3400 TEU.

Karaya:

Mislim da Luki Koper dobro kaže. Pravzaprav je to biser v v slovenski logistični industriji in dobro opravljajo svoj posel, kljub državnemu lastništvu LK. Bolje od Trsta in Reke, kot smo že ugotovili. Trenutno kaže v SLO najslabše letalstvu, ki je popolnoma privatizirano, promet na letališču Jožeta Pučnika pa pada, medtem ko na Hrvaškem raste po 10% in več. Finance, naredite še tu primerjavo. Očitno poročate samo o stvareh, ki pašejo v vašo politiko. Fraport vsak mesec objavlja številke, vi pa vse ignorirate. Nenavadno za poslovni časopis, knede?

najobj:

… holy shit ! … evo, zdaj pa se Financarji res sramotite z bednim protislovenskim navijaštvom …

P.S.: če pozabim na prostorsko utesnjenost reškega pristanišča, ki fizično ne omogoča, da – če Hrvati ne bodo porušili pol mesta – bi Reka dosegla Koper, stavim gajbo pira, da Frankl za svoje švedske gazde ne zna izračunat, koliko stoletij(!) bi pri svojih 121.828 TEU Reka morala rasti z 11,5-odstotno rastjo, da bi dosegla Koper in njegovih 565.921 TEU pri 7,8-odstotni rasti, ker sicer se novinarji Financ za ljubi kruhek ne bi morali sramotit s pisanjem takih gluposti…

MarijanMacek:

No ker dvomim, da novinarji in večina ekonomistov zna izračunati gornji problemček, ki si ga zastavil, podajam odgovor. Luka Koper ima čas naslednjih 45,5 let preden jo Reka s tako silovito rastjo ulovi. Ampak kam bo dala Reka 142x več kontejnerjev, kot jih pretovori danes, in kje bo imela obalo, to je pa drugo vprašanje, ki bi doletelo v manjši meri tudi Koper. Na letni ravni je namreč potem govora o 25 milijona pretovorjenih kontejnerjev.

Endimion:

Če bi mel enega šlosarja s Kumrovca za krmilom, pa da mu nekdo omeni da nas bodo tuji grdi kapitalisti sfukali če ne bo švelerjev pa tračnic postavljenih ASAP.. Bi stari vpoklical folk iz domov ostarelih če bi blo treba da bi ta jebeni drug tir stal.

MarijanMacek:

Najet kredit, dokler so obrestne mere minimalne in začet gradit 2. tir v skromnejši varianti, brez DDV je to precej pod 1Miljarde €. To je naloga države in nič drugega! In ne upat, da bodo Italijani pomagali Luki Koper. Imajo s svojimi progami velike investicijske izdatke. O tem, kako pa FS zavira, ali pa je zavirala mednarodni promet, ti je pa že razložil Endimon.

FIN-311684

Cerar ni vodja in se ne zna odločati. Ljudje od njega pričakujemo odločitve on pa mečka. V podjetju sem se navadil odločati, ker odločitve preprosto moraš sprejemati…seveda, narediš kakšno napako in se trudiš, da drugič ne boš, da bo dobrih odločitev več kot napačnih, ki v bistvu niso napake ampak so le priložnost za učenje, seveda če se želiš učiti…Kaj bi se zgodilo, če bi Cerar prodal za milijardo drugotirskih obveznic in začel z gradnjo drugega tira? Za začetek, tir bi se gradil mi pa bi modrovali o ceni, korupciji, stricih…, marsikateri bi rekel, da je proga do Trsta cenejša…prav, naj bo, tir pa bi se vendar gradil. V državi pogrešamo državnika, Cerar to zagotovo ni.

2 responses

  1. Endimion:

    Če bi mel enega šlosarja s Kumrovca za krmilom, pa da mu nekdo omeni da nas bodo tuji grdi kapitalisti sfukali če ne bo švelerjev pa tračnic postavljenih ASAP.. Bi stari vpoklical folk iz domov ostarelih če bi blo treba da bi ta jebeni drug tir stal.

    GLEDE GRADNJE DRUGEGA ŠE NEKAJ IZ WIKIPEDIJE BRČKO BANOVIĆI
    Sredi marca 1946 je gradbeni oddelek prometnega ministrstva dobil nalogo, da izvede pripravljalna dela. Elaborat o gradnji je bil pripravljen v nepolnem mesecu dni, 1. aprila so se začele priprave, 1. maja pa so prve mladinske brigade že začele z delom. Pri gradnji proge je sodelovalo 60.000 prostovoljcev iz celotne Jugoslavije, ki so večidel brez pomoči mehanizacije izkopali 1,4 milijona kubičnih metrov zemlje in 140.000 kubičnih metrov kamenja. Dela so bila zaključena 4. novembra istega leta. Na progi sta dva predora v skupni dolžini 667 m in 22 mostov v skupni dolžini 455 m.
    —-
    Delali so na roke, danes vsak bager nadomesti 200 delavcev.

    Mitja Vilar

  2. Zelo bi se morali zamisliti nad vsebino članka v poslovnih (ne politično ideoloških!?) Financah in reakcijah nanj. Slovenska samodestrukcija in nesamozavest gre čez vse meje. Kljub temu, da smo že dostikrat dokazali kako smo sposobni in celo boljši kot opevani tujci, se še vedno sami ponižujemo in v medijih sledimo politikantom. Morda je krivo to, da pri uspehih ni zraven “naših” in zato to ni nič vredno!

    Na drugi strani pa je projekt II. tira primer nesposobnosti slovenske družbe narediti nekaj, kar je koristno in ima dolgoročne učinke. Če bi tako gradili avtoceste bi se še danes preko Trojan, Črnega kala, po Vipavski dolini, v Prekmurje in še kam vozili in pobijali po neurejenih dvopasovnicah. Tudi ta edini velik, uspešno zaključen slovenski projekt, od katerega imajo koristi vsi Slovenci, pa so politika in mediji stigmatizirali in ga proglasili za eno največjih sramot Slovenije.

    Res bi morali že davno začeti delati na pa samo debatirati ali se splača ali ne. Je pa to težko v družbi, ki je sklenila, da ne bo več vlagala v beton in asfalt ampak le še v mehke smeri “trajnostnega” razvoja (digitalizacija, virtualni svet, družboslovje itd).

    Mi delamo povsem drugače kot v opevani Švici. Pred kratkim sem se tam vozil po izjemno urejenih cestah (ne avtocestah). Kljub temu sem srečal številna gradbišča na katerih so skrbno popravljali oporne zidove, objekte in asfaltne površine. Vse to me je ponovno prepričalo, da je skrb za osnovno infrastrukturo, ki jo uporabljajo vsi državljani, prva prioriteta odgovorne države!

%d bloggers like this: