Tale slika zelo kruto razkriva resnico: če želite imeti visoke dohodke, šač ne smete iti študirat humanističnih ved ali umetnosti, pač p tehniko, računalništvo ali matematiko. In nič vam ne pomaga, če poskušate ta trend prinesti naokrog tako, da se vpišete na študij denimo filozofije na Harvard, namesto na univerzo v neki ameriški vukojebini. Humanisti imajo pač privilegij širjenja svojih obzorij, toda povsod dobivajo zgolj drobtinice za plačilo. Diplomanti poslovnih šol in ekonomije pa so nekje vmes.

Nadaljujte z branjem→

Če ste zagovorniki univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) ali če ste proti njemu, morate nujno prebrati zadnji komentar Tima Harforda v Financial Timesu. Harford je genialen pisec in kot vedno predstavlja zelo uravnotežen pogled na zadevo. UTD je lahko zelo koristen način zagotavljanja garantiranega dohodka vsakemu posamezniku, toda povezan je z večjimi stroški, kot so zagovorniki pripravljeni spoznati. UTD je namreč, kot sem pisal že pred 10 leti, smiseln, če bi z njim zamenjali vse ostale socialne transferje (pri nas jih je okrog 100), da bi ostal proračunsko nevtralen. Toda to bi pomenilo, da bi nekateri, ki so res upravičeni do socialnih transferjev, dobili manj, kot dobivajo zdaj. Če bi ga prilagodili osebnim karakteristikam in potrebam, pa bi dobili podobno kompleksen sistem, kot ga imamo že sedaj. UTD bi tudi nekoliko spremenil spodbude za izobraževanje in delo, vendar najbrž ne bi imel velikih učinkov, saj bi bil atraktiven le za tiste, ki si želijo živeti z denimo zgolj 500 evri na mesec. Harford tako zaključuje, da bi bil UTD smiseln morda le, kadar večina ljudi dela za zelo nizke plače (minimalna plača) in v dobi robotov, ki nas bodo zamenjali na delovnih mestih. Bo pa to precej dražja zadeva od današnjega obsega socialne države.

Nadaljujte z branjem→

Malcolm Gladwell je eden mojih najljubših piscev popularnih knjig. Ena imed knjig, ki jo priporočam sinu in študentom, da razširijo splošno razgledanost in da jih zaintrigira uporabna znanost v vsakdanjem življenju, so Outliers (2009). V njih Gladwell poskuša povedati, da je za uspeh v življenju seveda potreben velik talent, toda hkrati tudi veliko prakse, sreče, čas rojstva, okolje, družina, pravi timing itd.

To je tudi sporočilo, ki ga poskušam dati tako sinu kot študentom. Če želijo uspeti in uresničiti svoje sanje, morajo (ob talentu) predvsem veliko delati in investirati vase (“pravilo 10,000 ur vadbe“). Toda to še ni garancija za uspeh. Talent in veliko vadbe jim bosta omogočila, da bodo lahko izkoristili priložnosti, ko se jim bom ponudila.

Če se jim bo ponudila. Kajti za uspeh je potrebno tudi veliko sreče. Treba je biti rojen v pravem času leta – otroci, rojeni v začetku leta, bodo zaradi prednosti nekaj mesecev v razvoju lahko dobili več pozornosti in treninga in bodo bolj verjetno lahko postali vrhunski športniki. Treba je biti tudi rojen v pravi družini, ki razume in podpira tvoje želje. Treba je živeti v pravem (spodbudnem) okolju – težko je svoje sanje uresničiti v okolju, kjer se je treba boriti za golo preživetje ali kjer za tvoje sposobnosti ni povpraševanja. Treba je pripadati pravi generaciji, ko nek trend, za katerega imaš prav ti dar in dovolj izkušenj, postane popularen. In treba je ujeti pravi timing, ko prideš na “trg dela” – če diplomiraš v času, ko se je začela velika in dolga gospodarska kriza ali na začetku vojne, je malo verjetno, da boš dobil priložnost na “tvojem” področju. In zraven je potrebno še ogromno sreče, da – v množici podobno (ali bolj) nadarjenih in ambicioznih posameznikov – prav ti dobiš priložnost.

Nadaljujte z branjem→

O sekularni stagnaciji, njeni nenujnosti in poteh za izhod iz nje ter vrnitev k “normalni” rasti – moj kratek intervju za Zeitgeist na Radiu Študent.

Spodnja slika, ki prikazuje vzpon nacionalističnih strank v EU, dejansko podcenjuje stanje. Prvič, denimo pri Sloveniji ne upošteva najbolj desne in nacionalistične stranke, Janševe SDS (odkar ni več Jelinčičeve SNS). Pri Madžarski upošteva zgolj stranko Jobbik, ne pa denimo Orbanove Fidesz. Koliko bolj desno pa je še mogoče iti od postavljanja žičnatih ograj proti imigrantom, sovražnih politik proti Romom, omejevanja medijske svobode itd.? Je postavljanje koncentracijskih taborišč dovolj desno?

Nadaljujte z branjem→