Zakaj bi morali zaustaviti podpis TTIP

V razvitih državah se povečuje odpor proti globalizaciji. To se kaže bodisi v odprtih protestih proti sporazumu TTIP med EU in ZDA bodisi v volilnih rezultatih, kjer se po vrsti krepijo ali zmagujejo protievropske ali nacionalistične stranke. Globalizacija v zadnjih dveh desetletjih prebivalcem razvitih držav ni prinesla obljubljenega – večje blaginje. Pač pa jim je odnesla delovna mesta v industriji, prinesla pa stagnacijo realnih plač in stalen pritisk na znižanje zaščite delovnih mest (fleksibilizacija trga delovne sile). In prinesla je sedanjo krizo, ki traja že osmo leto. Globalizacija je namesto razcveta prebivalcem v sredini dohodkovne lestvice odnesla varnost in prinesla negotovost. 

Nadaljnji pritisk k dodatnim strukturnim reformam (za povečanje konkurenčnosti) je v svojem bistvu nesmiseln, saj bo omogočil še bolj intenzivno propadanje delovnih mest, še večjo brezposelnost in še večjo negotovost. Zakaj bi torej volilci glasovali za stranke, ki se zavzemajo za še več liberalizacije?

Wolfgang Munchau ima v Financial Timesu zelo dober point: glede na mizerijo, ki jo je prinesla globalizacija, zdaj najbrž ni optimalen čas za “poglobljene” trgovinske sporazume (ki bi sicer prinesli marginalne merljive učinke, hkrati pa velika tveganja, ki jih ni mogoče vnaprej oceniti) ali za dodatne tržne reforme. Globalizacija in evrska monetarna unija sta prizadeli ne samo določene družbene sloje, pač pa cele nacije. In če politiki na to ne bodo reagirali z zaustavitvijo nadaljevanja liberalizacije, bodo reagirali volilci – z glasovanjem za populistične ali celo ekstremistične politične stranke. Čas je za premislek, za streznitev in da trezni politiki potegnejo ročno zavoro. Sicer jo bodo volilci.

In large parts of Europe, the combination of globalisation and technical advance destroyed the old working class and is now challenging the skilled jobs of the lower middle class. So voters’ insurrection is neither shocking nor irrational. Why should French voters cheer labour market reforms if it could result in the loss of their jobs, with no hope of a new one?

My diagnosis is that globalisation has overwhelmed western societies politically and technically. There is no way we can, or should, hide from it. But we have to manage the change. This means accepting that the optimal moment for the next trade agreement, or market liberalisation, may not be right now.

A no to TTIP would at least remove one factor behind the surge in anti-EU or anti-globalisation attitudes. The marginal economic benefits of the agreement are outweighed by the political consequences of its adoption.

What advocates of global market liberalisation should recognise is that both globalisation and European integration have produced losers. Both were supposed to produce a situation in which nobody should be worse off, while some might be better off.

That did not happen. We are close to the point where globalisation and membership of the eurozone in particular have damaged not only certain groups in society but entire nations. If the policymakers do not react to this, the voters surely will.

Vir: Wolfgang Munchau, Financial Times

%d bloggers like this: