Low interest rates are here to stay

Sedanje ultra nizke obrestne mere niso nič nenavadnega v zgodovinski perspektivi. Pred 500 leti so bile še nižje, permanentno nizke. Dokler ni španski uvoz zlata in srebra iz Južne Amerike povzročil inflacije. Toda na podobno izjemno nizki ravni so bile tudi po začetku Velike depresije v 1930-ih. Natančneje, padle so, ko se gospodarstva razvitih držav nikakor niso uspela izviti iz krize in so padla v deflacijo. Takrat so dolgoročne obrestne mere (na 10-letne ameriške obveznice) vztrajale na ravni okrog 3% več kot 20 let. Zato naj vas ne spreseneti, če bodo tudi zdajšnje ostale še zelo dolgo na nizki ravni.

Interest rates

Vir: OECD

Pri tem pa nizke obrestne mere samo izražajo, da so se gospodarstva ujela v presežno likvidnost, v likvidnostno past, kjer gospodinjstva, podjetja in banke raje držijo denar pri sebi, kot da bi ga investirali. Vsi so ujeti v previdnostno-likvidnostnem krču negotovosti. Toda prav to držanje denarja pri sebi namesto investiranja zadržuje obrestne mere še naprej na nizki ravni, in prav investiranje v produktivne namene bi obresti prek pritiska na dvig cen spet dvignilo. In prav to obdobje izjemno nizkih obrestnih mer je idealno, da države po izjemno nizkih stroških modernizirajo in izgradijo novo infrastrukturo. S tem pa na eni strani zaženejo gospodarsko kolesje, po drugi strani pa pripravijo okolje za produktivne naložbe podjetij, saj je javna infrastruktura ključ razvoja zasebnega gospodarstva.

No, in da že vnaprej pobijem standarden ugovor, da bi to povzročilo enormno povečanje dolga: Res? In ali je to res problem? Nikakor ne. Nasprotno. Prvič, če obstaja strah, da bi povečan dolg povzročil povečano inflacijo, si lahko uresničenja tega strahu samo želimo! To bi bila rešitev iz sedanje dolžniške deflacije. In drugič, kot sem zadnjič pokazal, povečanje dolga nikakor ni problem, dokler velja g > d, torej dokler je gospodarska rast višja od proračunskega deficita. Investicije v infrastrukturo pa imajo to lepo lastnost, da prek multiplikatorja (med 2 in 3) pospešijo gospodarsko rast bolj, kot se je povečal dolg. In če to zraven še spodbudi inflacijo, je to naravnost idealno, kajti inflacija nato še dodatno zmanjša realno vrednost dolga.

Torej, zakaj ne izkoristimo tega obdobja izjemno nizkih obrestnih mer in se potegnemo iz krize? Zakaj že?

%d bloggers like this: