Če se ne bo zgodil čudež, danes na izrednem vrhu EU v Bruslju ne bo prišlo do novega dogovora med Grčijo in upnicami. Ne upnice in ne Grčija ne bodo privolile v kompromis. In pri tem sem na strani Grčije: prav je, da Grčija ne privoli na pogoje upnic. Na pogoje, ki so se že doslej dokazljivo izkazali kot škodljivi za Grčijo in še poslabšali situacijo. *

Nadaljujte z branjem→

Če imate kdaj občutek, da vas solidarnost z Grčijo (lahko) drago stane, premislite še enkrat. Namreč, s tem ko je Slovenija odobrila posojilo in prevzela svoj del poroštev za grške dolgove (skupaj za 1.4 milijarde evrov), niste postali solidarni z grško državo ali grškimi prebivalci, pač pa predvsem s francoskimi in nemškimi bankami … oziroma natančneje rečeno – s francoskimi in nemškimi davkoplačevalci. Francoske in nemške banke so bile tako močno izpostavljene do grških državnih obveznic, da so jih v dveh krogih “finančne pomoči” Grčiji evrske države morale reševati pod pretvezo, da rešujejo Grčijo.

Vir: Goofynomics (na podlagi podatkov BIS)

Nadaljujte z branjem→

Odličen komentar @WEAYL dogajanja glede navideznih pogajanj okrog Grčije. Zgodba je preprosta, bom povzel v alinejah:

• dejansko ne gre za pogajanja, gre zgolj za enostranski pritisk na Grčijo naj popusti in privoli v pogoje upnikov, noben kompromis za upnike ne pride v poštev,
• Grčije nihče ne more prisiliti k izstopu, to lahko naredi le sama,
• Grčija mora kapitulirati (pristati na pogoje upnikov) ali “umreti” (sama izstopiti iz evra in bankrotirati),
• in to dejanje mora tudi izgledati kot javna kapitulacija ali skok v prepad, ker bi imelo disciplinirajoč pritisk na ostale periferne države,
• Grčija ne sme “zmagati” (doseči kompromisa), ker bi to po isti logiki opogumilo ostale periferne države oziroma manj ubogljive politične sile v njih,
• ni nobenih realnih datumov za grško kapitulacijo ali “smrt”: če Grčija (še) ne pristane na pogoje upnikov ali noče sama “skočiti v smrt”, bodo slednji pač tako dolgo premikali “zadnji še sprejemljiv” rok dogovora v prihodnost,
• z odlaganjem izstopa / kapitulacije grški varčevalci sicer praznijo svoje depozite, vendar za Grčijo to ni problem, saj denar ostaja v rokah grškega prebivalstva (“pod madraci” ali na tujih računih) in se bo slejkoprej vrnil oziroma porabil doma; vse dvignjene depozite pa v celoti sproti nadomešča ECB z izredno likvidnostno pomočjo grškim bankam (ELA),
• zgodba glede medsebojnega izčrpavanja “pogajalcev” se lahko nadaljuje še mesece, vprašanje je le, kdo bo “prvi trenil z očesom”.

Nadaljujte z branjem→

• The Eurozone’s cover-up over Greece – Simon Wren-Lewis
• A pressing question for Ireland before Monday’s meeting on Greece – Yanis Varoufakis
• Greece – the country that would not die – @WEAYL
• Shared Security, Shared Growth – Nick Hanauer & David Rolf
• Multiple Equilibria and Financial Crises – Roger Farmer
• Austrian Theory Being a ‘Bad Joke’ – Noah Smith
• Costly R&D in a model of competitive equilibrium… – Robert Waldmann
• The Books that Have Shaped My Thinking on Theory – Marc Bellemare
• A bloated US Federal Reserve prepares to shape up – FT.com
• Banks are not loanable-funds intermediaries – Vox EU
• Revisiting the AIG Bailout – Tim Taylor

Tisti, ki zagovarjajo še trše stališče kreditodajalcev do Grčije ali ki zahtevajo, da mora Grčija iti v strukturne reforme, še več varčevati in zniževati pokojnine, bi morali nujno prebrati ta članek Ashoke Modyja, nekdanjega pomočnika direktorja IMF za Evropo. Mody secira tri lastne analize IMF, ki kažejo, da recepti, ki jih IMF predlaga Grčiji, ne delujejo. Mody nato predlaga lasten paket ukrepov:

• znižanje dolga na 50% BDP,
• zmanjšanje bančnega sektorja,
• primarni presežek v proračunu v višini 0.5% BDP.

Nadaljujte z branjem→

The International Monetary Fund’s chief economist, Olivier Blanchard, recently asked a simple and important question: “How much of an adjustment has to be made by Greece, how much has to be made by its official creditors?” But that raises two more questions: How much of an adjustment has Greece already made? And have its creditors given anything at all? Nadaljujte z branjem→

Ko bo kateri od slovenskih novinarjev/novinark sposoben napisati tak trezen in utemljen komentar, se mu bom globoko priklonil

The outbreak of the first world war was, we are told, greeted with confidence and jubilation by the peoples of Europe. Something similar seems to be happening after years of economic crisis and political turmoil in Greece. A growing number of people feel that enough is now enough. The strident views expressed in these pages by the Italian economist, Francesco Giavazzi, are shared by many in high office. Meanwhile, Alexis Tsipras, the Greek prime minister, accuses Greece’s creditors of “pillaging” his country.

Nadaljujte z branjem→

Statistični urad nam je tudi za prve tri mesece letos naračunal izjemno visoko gospodarsko rast, ki Slovenijo uvršča med evropske tigre. Za razliko od prejšnjega leta naj bi tokrat h kar 2.9-odstotni rasti največ prispevala domača poraba (2.4 odstotne točke), medtem ko naj bi izvoz prispeval le 0.5 odstotnih točk. Ob tem se porajata dve vprašanji. Prvič, mar to pomeni, da se prebuja tudi domače povpraševanje, medtem ko tuje kopni? In drugič, kako robustna je ta rast? *
Nadaljujte z branjem→