En odgovor

1. Spoštovani dr. Damijan, pozdravljen!

   Običajno sem sarkastičen, zato mi tudi veliko mojih postov ne objavite. Nič zato. Včasih pač preprosto nekaj moram napisati in se odzvati. Včasih zaradi neumnosti, ki jih zasledim, včasih kar tako za “dušo”. Čeprav običajno že takoj po pritisku na enter vem, da odziv mogoče ni najboljši (čas, naslovnik, sarkazem…). Kaj vem, mogoče le oblika terapije? 🙂
   Se bom danes potrudil in bom dal sarkazem na off in zapisoval le dejstva. Seveda tako kot jih vidim sam. Da pa jih vidim drugače kot velik del, tako ali tako vem in mi je bilo jasno tudi včeraj takoj po vstopu v Modro dvorano.

   In prosim, da ta zapis jemljete kot dobronamerno kritiko. Sicer pa vem, da kdor dela tudi greši. Le tisti ki nič ne dela, in to je pri nas sedaj standard, tudi ne more grešiti. Razen, da zamuja napredek.

   Ker sem imel ravno pot v LJ, sem se prijavil in se včeraj tudi udeležil 3. Popoldneva za korporativno integriteto v poslovni praksi. In bil razočaran. Pričakoval sem neprimerno več. Pričakoval sem debato, ki bo osvetlila dejanska dogajanja in poskušala podati odgovore in možne rešitve. Zakaj s(m)o ljudje ravnali kot s(m)o? Kje s(m)o šli preko meje zakona? Če sploh s(m)o? Če ni to vse le moraliziranje in populizem za nazaj. Sploh ob tem, ko ocenjuješ takratne dogodke iz današnje perspektive.
   Ker da s(m)o bili kriminalci vsi, ki s(m)o takrat vodili firme, kar počez, in da so bile vse poslovne prakse samo slabe in da se je samo kradlo, na to ne morem in ne smem pristati (saj se mi kakšen poseben presežek premoženja nikjer ni pojavil) in to zagotovo veste tudi vi.
   Tako pa smo dobili le samopromocijo udeleženih in potrditev da s(m)o kot družba na “pravi poti”, saj oni skrbijo za integriteto in moralnost, krivi so oni pred nami, mi smo polni integritete in najboljši, mi ne grešimo in trdo delamo, če pa slučajno ne gre kot se pričakuje, je to zato, ker nas okolje ne razume dobro in zato nimamo dovolj razumevanja in resursov, resursov pa nam ne dajo, ker zagotovo nekaj skrivajo in ni v njihovem interesu, da jih razkrinkamo… bla-bla-bla.
   Ko pa je prišlo natančno vprašanje (Igor Umek), pa s strani BS samo floskule: mi nimamo pooblastil, to ni v našem razvidu dela in nalog, smo kadrovsko podhranjeni, zakon nam tega ne omogoča…

   Resnica pa je precej drugačna. Tako malo integritete v spoštovanju dogovorov kot je je sedaj na vseh nivojih, je ni bilo še nikoli v moji več kot 25 letni poslovni karieri.

   Nihče od njih (razen Kosovega priznanja da dela za NLB) tudi ni poudaril, slušatelji pa najbrž niti ne vedo, da vsi prav fantastično živijo od dela, ki ga opravljajo (pregona) in da so zaradi krize, priplavali na površje. Ker za njih velja, bolj kot je stvar slaba, lepše je njim. Že zaradi tega je potrebno vse njihove visokoleteče stavke in zaklinjanja gledati predvsem ali pa tudi skozi to prizmo. Manjkal je nekakšen disclosure.
   In da so vsi prisotni, manjkal je le še Goran Klemenčič, (zlo)uporabljali težave okolja, ki so jih marsikdaj tudi prenapihnili in/ali priredili, za svoje osebne koristi (ne nujno denarne, ampak na koncu se tudi kariera ovrednoti v denarju).

   Tako pa je bilo več ali manj vse lastna promocija udeleženih (še najbolj zadržan je bil član uprave NLB, razen da se je zaklinjal, kako so sedaj drugačni oz. postajajo drugačni) in na trenutke tudi populizem (vključno z Jollyjevo). In ves modus vivendi sodelujočih je bil že zgoraj opisana samopromocija, da so oni oh-in-sploh, njihovi predhodniki pa kriminalci, ki nimajo zgodovinskega spomina in znanja. In kako so odkrili za x mio EUR kaznivih dejanj in ovadili y povzročiteljev kaznivih dejanj in bi s tem (skoraj) rešili človeštvo, da pa sedaj niso oni krivi, da se zadeva ne premakne (NLB in BS enostavno prevalita krivdo naprej na kriminaliste, ki, glej ga zlomka, niso bili med udeleženci in se tudi niso mogli braniti). Ko pa je Kozina povedal, da niso sposobni v NLB enem letu pridobiti podatkov, je bil odgovor s strani novega “nadbankirja” Praprotnika, ki se je upravičeno čutil izzvanega, bravurozno birokratski. Porinil je drek k sosedu in napleteničil nekaj o stroških, času in nepristojnosti… Ti “tiči” so še daleč od razumevanja odgovornosti in integritete.

   Zanimivo je, da je kljub njemu lastnemu ekstremnemu populizmu (ki je nevaren ravno zato, ker poenostavlja tudi sicer zelo zapletene zadeve na način, da tudi preprosti ljudje razumejo, seveda njegovo zgodbo), še najbolj pametno kar nekajkrat odgovoril Jože Kozina. Sploh tista, ko je na neumne insinuacije dr. Štrajna (najbrž malo opogumljenega s predhodno debato o večji širini izobraževanja zlasti naravoslovcev z družboslovnimi vedami, ha-ha-ha, najbrž se FDV-jevci že pripravljajo na nove vsiljene predmete po vzoru STM) o odlivih 10 milijard EUR v davčne oaze in na zasebne račune, edini od prisotnih odgovoril in pojasnil, da tega denarja ni in da naj ljudje ne pričakujejo, da bo karkoli vrnjenega (je pa res, da je to povedal tudi v zaščito sebe pred nemogoče postavljenimi zahtevami ljudstva). Ali pa ta, da smo v tem vsesplošnem “orgijanju” sodelovali takorekoč vsi. Vsak je pristavil lonček, seveda eni večjega, drugi manjšega.

   Pa s tem seveda ne opravičujem morebitnih kaznivih dejanj. Samo ne kar počez in povprek. In nikakor v duhu pogromov in lovljenj čarovnic. Tega smo le novejši zgodovini na naših tleh videli že kar nekaj. In vsi ti pogromi so se na koncu izkazale kot nezakonite, pa ne na strani takrat prikrajšanih, ampak s strani takratnih preganjalcev. Seveda sem nekako pričakoval, zlasti zaradi kredibilnosti debate, da bo poleg Kozine to trditev Štrajna tudi kdo od voditeljev in organizatorjev (torej EF oz. vi kot vodja tega projekta) razložil in povedal, da je to eno veliko zavajanje ljudi. Če bi Štrajn poznal podatke o našem BDP, bi s preprosto logiko osnovnošolca kar hitro ugotovil, da takšna številka preprosto ne zdrži resne presoje. Kaj šele številke o do 100 milijardah pokradenega denarja v davčnih oazah, ki jih lahko preberemo v medijih.
   Ampak kaj bi o resnici, če ne gre v kontekst.

   Je zelo zanimivo, da to Kozini priznam celo jaz, kljub temu, da je bil tožilec v mojem kejsu!? Sicer pa sem mu to v zaključnem govoru tudi povedal (mrutar.wordpress.com). Nisem se anonimno skrival po forumih kot običajno Slovenci. Seveda pa je običajno težko oz. celo nemogoče s svojim nahrbtnikom “kriminalca” tolmačiti zablode družbe, saj je najmanj kar fašem opomin, da nam “kriminalec” pač ne bo solil pameti. Običajno takrat, ko nasprotni strani zmanjka argumentov.

   Seveda pa ne morem mimo tega, da ga tudi razgalim. Kozina se je elegantno zlagal (ne prvič), ko je zopet potarnal, kako je njemu in kolegom težko, ko nimajo podatkov, obramba pa jih nosi na obravnave in sesuva njihovo zgodbo. Iz osebne izkušnje lahko povem, da je ravno nasprotno.
   Tožilci običajno imajo vse podatke, vsaj v našem primeru so jih imeli mnogo več kot mi, a vzamejo le posamezne detalje, tiste, ki ustrezajo njihovi resnici in jo podkrepijo. Vse ostale, tudi takšne, ki so že njim pokazali, da ne gre za nobeno kaznivo dejanje, pa namerno preskočijo oz. jih ne predložijo. Seveda pa je tudi to le njegov marketing. Ko namerno pomanjšuješ svoje resurse in namerno povečuješ svoje rezultate.
   Tudi zato ali pa prav zaradi te izkušnje ne verjamem v njihovo dobronamernost in višje ideale.

   Tudi nihče od udeleženih ni povedal kakšen je dejanski delež MBO t.i. “tajkunskih” kreditov v celotni masi teh 5 mrd, ki smo jih zmetali v banke. Ker potem ni prave zgodbe. Ker prava zgodba je: KRADLI SO. Pika. Nič vprašaja. Zgolj in samo pika. In včeraj so udeleženci (prodajalci) rabili zgodbo, da so lahko svoje delo (storitev, predmet prodaje) marketinško zavili vanjo in jo ponudili potencialnim kupcem (ljudem). Storitev in zgodbo, ki storitev dela potrebno in kredibilno. In, ki bi naj trajala čim dalj, da bo storitev, ki jo nudijo, dolgoročna. 🙂

   Vključno z obema ambasadorjema (NLB in PWC). Ki pa sta še najmanj kriva krivca, saj le polirata svoji javni podobi. Pa tisti, ki imamo malo zgodovinskega spomina ali se malo spoznamo na posel in povezave, ne le v SLO, vemo kaj, kako so počeli in še vedno počno v NLB in PWC. Seveda navzven tako, navznoter pač precej drugače od navzven deklariranega zaklinjanja o integriteti. Me je to nekako spominjalo o oni ponarodeli, ko k…a in poštenju.
   Kako day-to-day delujejo eni in drugi lahko avtorju tega bloga ob kavici kar prec razložim. Pa vsaj za NLB nič kaznivega, le daleč od integritete in vseprisotne morale in čistosti, za PWC pa zelo poučen primer na relaciji AUT-CRO-… kjer je PWC, glej ga zlomka, na obeh straneh svetovalec. In seveda info ne prehajajo med posameznimi oddelki, ne med državnimi oz. enotami znotraj PWC. Ne, ne, oni so čisti in imajo integriteto. Ja, pajade.

   Mogoče pa ne bi bilo slabo, če bi se zgodila še ena kriza (ne daj bože, ampak malo pa se vseeno poigravam s to mislijo), da bi bili vsi ti leporečneži, ki so se zaklinjali o svoji visoki integriteti in morali
   in ki so sveto prepričani, da so oni rešitelji sveta (sploh Festićeva, kljub “svinjarijam” s porejenci in lastniki v naših bankah, ki BS visi nad glavo. Lahko vam tudi povem iz prve roke o mojih obiskih na BS leta 2009 pri takratnih dveh viceguvernerjih (eden je bil Jašovič), kjer sem jim povedal točno kaj se bo zgodilo (in se vse tudi res je, pa zato nisem vesel, prej žalosten) in je bil njun odgovor enak kot včeraj od Festićeve. To se ne bo zgodilo. Mi nimamo pooblastil. Mi ne moremo nič. Zakaj pa potem sploh obstajajo, če lahko le posthumno pametujejo in s prstom kažejo na druge?). Me prav zanima na koga bi potem pokazali s prstom. Še Hauc je moral pobegniti, ko ga je nedelo dohitelo.

   Voditi podjetje ni enostavno. Potrebno se je odločati. In odločitve niso vedno prijetne in enostavne. In tudi ne vedno pravilne. So pa sprejete v najboljši veri ob takrat poznanih okoliščinah.
   Večina sodelujočih je znala zakokodakati le v smeri: nimamo resursev, ne moremo, bilo bi potrebno, saj smo poskušali, smo ovadili… Hej, sedaj so na vrhu, v okviru danih resursov se morajo odločati in opraviti posel. Mnogo lažje je seveda pametovati iz varne pozicije. Ampak vsak enkrat pride na plano… Eh, pa kaj bi dalje.

   Želim vam uspešno delo in da boste integriteto vrnili nazaj v poslovno okolje iz katerega ste jo profesorji z neaktivnostjo delno tudi pomagali izgnati.

   Prisrčen pozdrav,

   Matjaž Rutar

   P.S.
   To sicer nisem pisal za objavo, saj tudi nisem ustrezno zaključil. Sem se izčrpal…Sem vam želel to povedati že včeraj. Delno z oglašanjem v debato, pa sem ocenil, da nima smisla. Da bi le podžigal v nasprotno smer in da ne bi bilo nobenega pozitivnega efekta. Kasneje pa ob zaključku pred dvorano, a sem imel žal obveznosti in se mi tudi zdi, da je takšno stvar potrebno prespati, da se misli zbistrijo.
   Seveda pa jo lahko tudi objavite. Nimam nobenih zadržkov.

   Všeč mi jeVšeč mi je

2. Pozdravljeni g. Rutar,

   Hvala za mnenje.
   V informacijo: objavljeni so zgolj komentarji, ki v skladu z na blogu objavljenimi pravili niso anonimni (ali pod domišljijskim imenom) in ki so kulturni. Tudi če se z njimi ne strinjam. Npr.: večinoma se z mnenji Marka Goloba ne strinjam, toda pove jih na kulturen in argumentiran način, za razliko od večine ostalih komentatorev (tudi občasno vaših komentarjev).

   Glede mnenja o včerajšnjem dogodku pa se večinoma strinjam z vami. Zato pa je Eva Joly tak biser, ker si upa stvari povedati s pravim imenom in dregniti v zadevo, tudi če je to slabo zanjo. In tudi zato je bil včeraj tako zelo jasno viden kontrast med njo in večino ostalih, ki večinoma branijo svoje pozicije.
   In prav zato so takšni dogodki lahko pomembni, ker te kontraste pokažejo. Najbrž pa je iluzorno pričakovati, da bomo na enem dogodku razgalili vse in rešili svet…

   Všeč mi jeVšeč mi je

3. Pozdravljeni,

   Res je, saj tudi nisem pričakoval, da ga bomo rešili. 🙂 Le malo sem bil negativno presenečen. Mogoče tudi zato, ker sem pričakoval nekaj drugega. Je pa res, da če bi vedel, da bo tako, pa ne bi prišel. Vsaka stvar je za nekaj dobra.
   Nisem znal tako lepo kratko opisati, pa ste to delo opravili namesto mene – braniti pozicije. Ja, to bo pravo poimenovanje. Jaz sem se trudil, da bi pravilno opisal, pa vseeno ne bil žaljiv ali sarkastičen. Pa mi ni zneslo. Najbrž tudi zato, ker sem poskušal biti ne jaz. Hvala.

   Braniti lastne pozicije (in po možnosti še neresnično namakati druge, do koder je le še korak).
   No, to pa je meni neznana aktivnost, ki je sam nikoli nisem počel, ker: 1) se ne sklada z mojim razumevanjem biznisa in morale (ne glede na vse kar se dogaja z menoj si upam trditi, da je kar visoka); 2) se nikoli nisem rabil prostituirati in biti komurkoli všečen za vsako ceno in 3) ker ob pojavljanju v medijih in (zlaganem) priznanju okolice ne orgazmiram.

   Lep vikend

   Matjaž

   Všeč mi jeVšeč mi je

4. G. Rutar

   očitno ni razumel, da se moje navedbe na včerajšnji obravnavi ključnih razlogov slovenske krize, ki ji še vedno ni videti konca, niso nanašale na trditev o kraji 10 milijard EUR, kot si to poenostavljeno razlaga mnogo Slovencev. Navedel sem podatek o odtekanju denarja iz Slovenije v bančne oaze, ki ga je v časopisu Delo pred več kot letom dni navajal direktor Koperske banke in se nisem opredeljeval o točnosti te informacije. Trdim, da je glede na določbe Zakona o plačilnem prometu bankam in zlasti Banki Slovenije znano, kam v plačilnem prometu tečejo nakazila in ni verjeti zavajanju, da se denar lahko enostavno razblini in izgine. G. Kozina je moje vprašanje očitno razumel in nanj ni odgovoril, pač pa je preusmeril pozornost občinstva na poenostavljene trditve, ki jih sam nisem izrekel, niti jih ne zagovarjam. G Kozina ni odgovoril v kakšno obliko krivde po KZ sodi ravnanje z “naklepno slepoto”, kot ga razlag ga. Mejra Festič, niti ni odgovoril, zakaj pristojni organi države ne uporabljajo verzijskih ( povračilnih ) zahtevkov, ki jih je ne glede na malomarnost, odgovornost ali naklep možno nasloviti zoper tistega, ki je pridobil premoženje brez pravne podlage oziroma na nezakonit način. Poudarjam, da so banke povzročile za več kot 5 milijard izgub s tem, da so odobrile kredite kreditojemalcem, ki denarja niso vrnili. Trdim, da je mogoče ugotoviti, kje ta denar je in kdo ga ima, kakor tudi ali je ta denar imetnik pridobil zakonito. Dodajam, da je tudi odgovor ga. Mejre Festič, da Banka Slovenije ni imela in da tudi sedaj nima po Zban pristojnosti nadzirati konkretnih kreditnih poslov, zaradi česar ravnanja s “naklepno slepoto”, ki je povzročilo bančno izgubo najmanj v višini državne dokapitlizacije bank v osnovi kontradiktoren. Če Banka Slovenije ni pristojna, bi lahko odstopanja od dobre bančne prakse ugotovila le na podlagi prekoračitve njenih pristojnosti. Povedano drugače. Kako je “naklepno slepoto” Banka Slovenije odkrila sedaj, če za to ni pristojna? Menim, da ga. Festič ni želela odpreti razprave o odgovornosti Banke Slovenije za izgubo poslovnih bank, ker ni pravočasno videla, ali ni hotela videti kaj se dogaja, vsekakor pa ni pravočasno ukrepala. V tem pogledu Banka Slovenije ni nič boljša in nič slabša od ostalih organov v Sloveniji, ki svojih kontrolnih funkcij ne opravljajo, oziroma jih opravljajo slabo in namesto odgovornega in strokovnega dela raje zamegljujejo negativne prakse v poslovanju slovenskega gospodarstva. Banka Slovenije očitno vlaga napore v napačno smer in vlaga kazenske ovadbe, ki jih tožilstvo ne procesuira, namesto da bi se potrudila ugotoviti kdo in kje ima denar, ki so ga banke lahkomiselno ali zlonamerno posojale v nasprotju z dobro bančno prakso in predpisi in kakšne so civilno pravne možnosti za povračilo denarja, ki je odtekel, kot smo slišali ne znano kam. Strinjam se z mnenjem g. Rutarja, da včeraj udeleženci razprave, razen ga. Joliy niso izpolnili pričakovanj občinstva, kakor izrekam tudi priznanje in zahvalo Dr. Damijanu, da je poskrbel za ta dogodek. Včerajšnja razprava je dragocena, ker je jasno pokazala, da pristojne institucije v Sloveniji še zdaleč nimajo ne volje, ne namena dejansko razgaliti primitivnost poslovodenja v gospodarski in bančni sferi, kakor se tudi nimajo volje spoprijeti se z zlorabami oblasti pri odločanju zakonodajne in izvršne oblasti. Več kot bo javne obravnave vseh negativnih pojavov, več je možnosti, da bodo nekoč odgovorni funkcionarji v pristojnih državnih organih dojeli, da je preseganje krize možno le z odgovornim in strokovnim delom vseh pristojnih organov, ki bodo morali prenehati s svojim dejanskim zasledovanjem cilja, da se zgodi to, da se nič ne zgodi in nič spremeni.

   Stanko Štrajn

   Všeč mi jeVšeč mi je