Bitcoin appeals to libertarians on the basis that governments cannot arbitrarily make more of it

In a moment, I’ll gaze into the crystal ball and foretell the future of the world’s most famous cryptocurrency, bitcoin. I should first explain what’s happening now.

It was developed in 2008 by an unknown programmer or programmers. Confusingly, bitcoin is both a payment technology and a financial asset. The asset called bitcoin has no intrinsic value but it has a market price that fluctuates wildly. Like digital gold, it appeals to libertarians on the basis that governments cannot arbitrarily make more of it. Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprotnik

Čeprav je denar vsem nam vsakodnevno na očeh, čeprav tako ali drugače stalno razmišljamo o njem in vlagamo svoje dnevne napore v to, da se znajde v naših denarnicah in čeprav se nam nekako zdi, da ga razumemo, je v resnici zavit v tančico skrivnosti in mitov. In morda eden največjih mitov, ki nam jih skušajo vbiti v glavo v šolah in ki jih najdemo tudi v ekonomskih učbenikih, predstavlja prepričanje, da denar zgodovinsko izvira iz predhodne blagovne menjave. Nadaljujte z branjem→

Zanimiva slika, ki kaže, kako se je v zadnjem desetletju (hiper)inflacija izpela. Če se je še pred dvema desetletjema s problemi hiperinflacije ukvarjalo 50% držav, se danes 40% držav ukvarja s problemom deflacije. To stanje poznamo iz “Dolge depresije” (1873-1896) in “Velike depresije” v 1930-ih.

Vir: AMP Capital

Glavni vzrok? Presežne proizvodne kapacitete. S preselitvijo proizvodnje iz razvitih v nerazvite države je proizvodnih kapacitet preveč glede na obseg povpraševanja. Ali drugače rečeno, preveč proizvodov lovi premalo kupne moči, zato cene padajo. Izhod iz te pasti proizvodne hiper-učinkovitosti je v umetnem omejevanju proizvodnje ali v (bognedaj) kakšni katastrofi. Običajno pa so deflacijske krize “rešile” vojne.

Marku Laneganu (v Kinu Šiška) sem se prejšnji vikend zaradi viroze moral odpovedati. Lanegan se je iz odličnega grunge rockerja iz “nirvanovskih” časov razvil v odličnega blues rockerja. In “Harborview Hospital” je moj absolutni hit iz Laneganovega novejšega življenja.

Nadaljujte z branjem→

• Pareto on Pareto optimum – Branko Milanovic
• Austerity and recovery: East Asian lessons for Europe – Vox EU
• The NAIRU Straitjacket and Cromwell’s Rule – Paul Krugman
• Oil prices and the value of ‘oil currencies’ – Vox EU
• Capital in the 21st Century – Bank of England Quarterly Bulletin
• Deflation, inflation, oil prices and asymmetries – Simon Wren-Lewis
• Economists’ Biggest Failure – Noah Smith
• Wages as social constructs – Stumbling and Mumbling
• Granger Causality & Seasonal Adjustment – Dave Giles
• Lifting Off…Sooner or Later – MacroMania
• Interview with Paul M.W. Tucker – Cecchetti & Schoenholtz
• The Demolition of Workers’ Compensation – ProPublica
• What Trickle-Down Economics Has Done to the US – Dan Riker
• Negative Interest Rates, the ZLB, and True Capitalists – David Beckworth

Aleš Praprotnik

Pred kratkim sem si ogledal z oskarjem nominirani film The Immitation Game, v katerem odlični Benedict Cumberbatch igra britanskega znanstvenika in kriptologa Alana Turinga, ki je s svojim znanjem in idejami med 2. svetovno vojno bistveno prispeval k dešifriranju nemške kodirne naprave Enigma (prvotni Turingov stroj so sicer izdelali Poljaki, kar pa film prikladno zamolči). Toda kaj ima ta zanimivi, a delno zavajajoči film, sploh opraviti z Bitcoinom? Nadaljujte z branjem→

Kaj vam pove spodnja slika, ki kaže dihotomijo med napovedmi različnih modelov glede gospodarske rasti tik pred nastopom sedanje velike recesije in kasnejšim dejanskim razvojem dogodkov? Da smo ekonomisti slepi kot kure?

Nadaljujte z branjem→

Ekonomska teorija običajno predpostavlja, da je gospodarstvo uravnoteženo iz vidika pomena podjetij in da nobeno podjetje ni bolj pomembno od ostalih iz vidika celotnega gospodarstva. Toda podatki kažejo, da so vsa gospodarstva močno koncentrirana in da velja pravilo 20 : 80 – 20% podjetij ustvari 80% outputa in izvoza in zaposluje 80% vseh zaposlenih. Če k temu dodate še network učinke, torej, da je neko podjetje nadpovprečno pomemben kupec vmesnih proizvodov, potem lahko ugotovite, da centralni limitni teorem in predpostavka glede normalne porazdelitve šokov odpovesta. Velik šok v poslovanju nekega velikega podjetja ima lahko izjemno velike učinke navzdol po vsej dobaviteljski verigi in lahko izzove tudi velik makroekonomski šok. Po domače rečeno, če kihne Mercator ali Gorenje, ima lahko to pomembne makroekonomske posledice.

To so zasnove raziskovanja v zadnjih letih na področju t.i. “granularne ekonomije”. Spodaj je izsek iz zadnje (teoretične) raziskave, ki so jo naredili Daron Acemoglu, Asuman Ozdaglar & Alireza Tahbaz-Salehi. In to je tisto, kar me trenutno najbolj rajca in mi ne da spati. Izziv je te učinke pokazati v realnem gospodarstvu. Nadaljujte z branjem→

Berem, da se je mariborska nadškofija dogovorila z bankami glede postopnega poplačila dolgov, ki si jih je nadškofija nakopala v času, ko se je obnašala kot kapitalist. S tem se v mariborski nadškofiji končujejo (naj)težji času v njeni zgodovini. Paradoksalno je, da so bili “težki socialistični časi” za nadškofijo pravzaprav zlato obdobje. Kljub preganjanju duhovnikov, zaplembi premoženja in neurejenemu materialnemu položaju duhovnikov ter splošnemu omejevanju verske svobode, je v času socializma mariborska nadškofija cvetela. Kajti posvečala se je predvsem svojemu temeljnemu poslanstvu (njenemu “osnovnemu poslu”), torej skrbi za vero in versko vzgojo ter stiku s šibkimi in pomoči potrebnimi. In Cerkev je imela prav zaradi tega (in nasprotovanja komunizmu) najvišjo možno stopnjo simpatije. Leta 1991 se je na podlagi tega “etičnega in moralnega kredita” Cerkve velika večina prebivalstva (75%) opredelila za katoličane. Nadaljujte z branjem→

Ideja je seveda provokativna in sanja se mi ne, če je izvedljiva. Toda britanska vlada (glejte spodaj) se je odločila, da subvencionira predelavo termoelektrarne na premog v Lynemouthu na pelete (biomaso). S tem bi se približala okoljskim ciljem iz Evrope 2020 glede prehoda na obnovljive vire energije.  Edina slabost te ideje je, da bi Britanija zaradi tega morala večino biomase (1.5 mio ton letno) uvažati iz ZDA in Kanade. Zaradi tega je ta odločitev pod drobnogledom Evropske komisije, ker bi subvencioniran uvoz tako velikih količin peletov lahko vplival na trg z biomaso.

No, glede na to, (1) da velenjskega lignita primanjkuje (in je slabe kvalitete), (2) da bo treba uvažati indonezijski premog, (3) da se želi tudi Slovenija približati okoljskim ciljem glede deleža obnovljivih virov energije in (4) da imamo izjemno (neizkoriščeno) bogastvo gozdov in da želimo razvijati lesno-predelovalno verigo, bi morda veljalo razmisliti o tem, da TEŠ 6 predelamo na kurjenje s peleti. Narava nam bo hvaležna in še domačo industrijo bomo razvijali. Ampak kot rečeno na začetku, pojma nimam ali se tovrstna predelava ekonomsko splača. Nadaljujte z branjem→