Varoufakis o o “decentralizirani evropeizaciji” kot rešitvi za EU

Varoufakisov govor na konferenci ob jezeru Como to soboto o prihodnosti Evrope se je začel s citatom odlične diagnoze ekonomista Nicholasa Kaldorja iz Cambridga o tem, da je nevarna iluzija, da je lahko monetarna unija predhodnica politične unije, pač pa da je lahko kvečjemu njena grobarka. Nadaljuje se s (pravilno) analizo vzrokov evrske krize in s pojasnilom, zakaj politika QE v EU v takšni obliki, kot jo zasleduje ECB, ne more uspeti. Konča pa se s predlogom Varoufakisa o “decentralizirani evropeizaciji” (Decentralised Europeanisation).

Gre za predlog, kako rešiti EU brez njene politične federalizacije, vendar s federalizacijo na štirih področjih: bančni sektor, investicije, javni dolg in humanitarna kriza. Varoufakis je na primeru investicij (podobno mojemu predlogu iz novembra lani) pokazal, kako bi ECB lahko v spregi z EIB učinkovito izvedel politiko QE: tako da bi EIB financiral denimo Junckerjev panevropski program investicij z izdajo obveznic, ki bi jih nato ECB odkupila v programu QE. Na ta način bi bila dosežena dva velika cilja v enem samem zamahu: spodbuditev vseevroopske rasti prek zagona investicij ter izhod iz deflacijske depresije. In kar je najlepše: ta program, tudi če bi znašal 500 ali 1,000 milijard evrov, ne bi stal nič, kajti ECB ta denar ustvarja iz nič, obveznice EIB pa za večno obdrži v svoji bilanci. Inflacija pa je zgolj zelo zaželena kolateralna posledica tega početja.

Ta program bi lahko po vzoru Marshallovega načrta imenovali “Načrt Merklove”, ki bi se s tem namesto kot grobarka EU lahko v zgodovino zapisala kot njena velika rešiteljica. In vse kar bi morala v ta namen narediti, je samo to, da bi z enim stavkom to predlagala. Največja zgodovinska dejanja so lahko tako zelo enostavna.

Preberite celoten govor Varoufakisa tukaj.

%d bloggers like this: