Zanimiva slika, ki kaže, kako se je v zadnjem desetletju (hiper)inflacija izpela. Če se je še pred dvema desetletjema s problemi hiperinflacije ukvarjalo 50% držav, se danes 40% držav ukvarja s problemom deflacije. To stanje poznamo iz “Dolge depresije” (1873-1896) in “Velike depresije” v 1930-ih.
Vir: AMP Capital
Glavni vzrok? Presežne proizvodne kapacitete. S preselitvijo proizvodnje iz razvitih v nerazvite države je proizvodnih kapacitet preveč glede na obseg povpraševanja. Ali drugače rečeno, preveč proizvodov lovi premalo kupne moči, zato cene padajo. Izhod iz te pasti proizvodne hiper-učinkovitosti je v umetnem omejevanju proizvodnje ali v (bognedaj) kakšni katastrofi. Običajno pa so deflacijske krize “rešile” vojne.
DAMIJAN blog 
Presežne proizvodne kapacitete? Glavni vzrok? Kako izkrivljeno!
Na svetu je milijarde ljudi, ki bi še kako rabili kar lahko proizvedejo “presežne kapacitete”. Ne morejo ker nimajo s čim, ne morejo ker je delitev dobrin tako izkrivljena. To je problem, ne pa presežne kapacitete. In obstoječi sistem, da bi preživel, bo raje pristopil k “kreativni destrukciji”, destrukciji milijonov človeških življenj, ki ne prinaša nič drugega kot nepotrebno trpljenje in nadaljevanje statusa quo.
To glede vojne drži, žal pa imamo sedaj opraviti z jedrskimi silami. In z razmerji v svetu, ki so bistveno drugačna kot pred časom. Če je še v začetku 80-tih let bil BDP G7 5-krat večji od BRIC-a, je danes BRIC po realni kupni moči že prvi. Predvsem pa je (BRIC namreč) že davno spregledal igro. Kar pomeni, da z vojno ne moreš rešiti ničesar.
Všeč mi jeVšeč mi je
Pri drugačni definiciji inflacije bi bili rezultati drugačni. Ali ni uradna definicija hiperinflacije, da je to inflacija, ki mesečno preseže 50%? http://www.cato.org/publications/working-paper/world-hyperinflations
Všeč mi jeVšeč mi je