WTF ???

Vlada je ugotovila, da denarja za investicijo ni. Pred sklenitvijo javno-zasebnega partnerstva se drugega tira ne sme graditi

Mladen Jovičič, predstavnik sindikata žerjavistov in transportnih delavcev Luke Koper, je na današnji sklep vlade izjavil: »Iz vseh teh sklepov je mogoče razumeti samo to, da je bolj kot gradnja drugega tira pomemben nov lastnik ali koncesionar Luke Koper. Vse je temu podrejeno. Nihče ni strokovno ovrgel stališč ekonomista Jožeta P. Damijana, ki trdi, da zasebnega vlagatelja ne bo mogoče dobiti in da je mogoče sestaviti finančno konstrukcijo iz državnih obveznic in deležem Luke Koper in SŽ. Le kdo bo prevzel kakih 200 milijonov evrov vreden delež Luke, zgradil tretji pomol za 500 milijonov in investiral še skoraj eno milijardo evrov, da bo čez deset let začel služiti s tem projektom?

Vir: Boris Šuligoj, Delo

Mar ne bi bilo bolj moško reči, da se je vlada predala avstrijskim interesom in da drugega tira ne namerava graditi? Ne pa se izgovarjati na zasebnega vlagatelja, ki ga ni in ga v takih projektih ni mogoče biti. In da bo namesto tega pač raje gradila neke majhne petty projektiče, ki jih nihče ne rabi.

In še moji izračuni glede tega, kakšna je verjetnost, da se bo našel zasebni vlagatelj:

Že preprosta kalkulacija pokaže, da se nobenemu zasebniku ne splača vlagati v drugi tir in da je iskanje zasebnega investitorja, torej javno zasebno partnerstvo (JZP) pri gradnji 2. tira absolutno nerealistično. Zasebnik bi za povračilo naložbe po optimistični varianti potreboval najmanj 100 let. Poglejmo.

Najprej poglejmo čisto preprosto “back of the envelope” kalkulacijo, brez kompleksnejše metodologije in finančne matematike.

Naložbe v železniško infrastrukturo se zasebnikom v osnovi ne splačajo, ker so zaradi nizke uporabnine, ki jo lahko iztržijo od uporabnikov, dobe vračanja naložbe zelo dolge (100 let ali več). Denimo, slovenska država za uporabo celotne železniške infrastrukture (za uporabo 1,288 km prog, od tega 760 km na dveh glavnih koridorjh skozi Slovenijo) od domačih in tujih operaterjev letno pobere za 7 (sedem) mio € uporabnine. Za primerjavo, Dars letno za uporabo 607 kilometrov avtocest in hitrih cest pobere za dobrih 300 mio € cestnin. Zato se vlaganja v avtoceste zasebnikom splačajo, saj se jim vlaganja povrnejo običajno že v 20 letih. Pri železnicah je drugače, ker z njimi država zasleduje druge cilje, predvsem okoljske, varnostne in energetske ter širše gospodarske cilje.

Ob tako nizki uporabnini (7 mio € za 1,288 km prog) je torej iluzorno pričakovati, da bi državi uspelo dobiti junaškega zasebnega investitorja, ki bi vložil 1.4 mililarde € v 27 km dolg nov tir med Divačo in Koprom. Da bi torej slovenska vlada k investiciji v 2. tir privabila zasebnika, bi mu morala še nekaj dati. Vzamimo, da mu država podeli koncesijo za 3. pomol v koprskem pristanišču, kar se danes v političnih špekulacijah uporablja kot možna varianta. Toda ta koncesija za zasebnika pomeni, da mora ta 3. pomol izgraditi in opremiti (investicija v tak pomol z vso opremo in za zmogljivost 700,000 TEU bi znašala okrog 500 mio €). Zasebni investitor bi tako moral za izkoriščanje koncesije za 3. pomol in 2. tira skupaj investirati 1,400 + 500 mio EUR = 1,900 mio € (z vštetim DDV) oziroma približno  1,560 mio € (brez DDV).

Denimo, da bi zasebniku uspelo že od prvega leta naprej na letni ravni dosegati podoben poslovni rezultat kot Luka Koper, to je 150 mio € bruto prihodkov letno. Predpostavimo, da bi zasebnik dosegal super rezultat iz poslovanja, in sicer 10% dobiček (t.j. 15 mio € letno). Zanemarimo dejstvo, da bi se zasebnik za investicijo moral zadolžiti pri bankah. In zanemarimo dejstvo, da je bodoče prihodke potrebno diskontirati na sedanjo vrednost.  Brez upoštevanja stroškov financiranja investicije in brez diskontiranja bodočih prihodkov, bi zasebnik s konstantnim dobičkom 15 mio € letno za poplačilo investicije 1,560 mio € potreboval 104 leta. Torej dobrih 100 let bi zasebnik potreboval, da bi sploh prišel na ničlo. Z upoštevanjem stroškov najema kreditov za investicijo in z diskontiranjem bodočih prihodkov po denimo 5% obrestni meri pa se to obdobje več kot podvoji.

Za bolj dodelan izračun glejte tukaj.

%d bloggers like this: