Grčija vs Evroskupina: Kdo ima boljše karte?

Pred današnjo grško uradno prošnjo za “podaljšanje finančne pomoči”, vendar brez “programa pomoči” (t.j. pogojev glede varčevanja), na obeh straneh pregledujejo svoje karte in pogledujejo na drugo stran, kdo bo prej trenil z očesom. Zelo dober komentar v The Economistu ugotavlja, da je po eni strani verjeten dogovor v “polju semantike” (kako poimenovati uradno prošnjo in kako v njej definirati vsebino zavez, ki bi še vedno zagotavljale nadaljevanje varčevanja, vendar na ohlapnejši način). Na drugi strani pa si Evroskupina ne more dovoliti, da Grčija dobi pomoč brez zavez glede nadaljevanja varčevanja. Čeprav je vsem (ekonomistom in inštitucijam), razen Evropski komisiji, jasno, da politika varčevanja zadnjih pet let ni delovala, pa bi grški pobeg iz uradnega prisilnega jopiča signaliziral “razpad sistema”. Poslal bi sporočilo tudi ostalim državam, da se ni treba naprezati glede varčevanja in strukturnih reform.

Torej, kdo ima boljše karte? Kdo izgubi več, če ne pride do dogovora? Kratkoročno ima Grčija na pogled slabše karte, saj tvega tako nelikvidnost proračuna kot takojšnjo nelikvidnost bank. Toda si Evroskupina upa tvegati dolgoročni razpad evrskega področja, če se Grčija ne ukloni? In, ali je Tsipras dovolj “nor”, da gre do konca?

Ne vem. Toda če bi stavil, bi stavil 70% na kompromisni “dogovor v polju semantike“.

Greece could indeed refuse to do a deal. But that implies refusing all the other support from the EU including the liquidity that stands behind the Greek banking system. This will not be a pleasant option.

This brings us back to the game of chicken. Will a failure of the talks lead to more damage in Greece or in the wider EU? The former seems more likely at the moment and certainly seems to be the belief of EU finance ministers. But Syriza may have raised unrealistic expectations among its voters about the kind of deal it can pull off. That is why compromise is far from certain.

Vir: The Economistu

%d bloggers like this: