Če ste slučajno zmedeni, kaj se je zgodilo v sredo pozno zvečer v Bruslju, ko naj bi bil dosežen načelni dogovor med evroskupino in Grčijo, niste edini. To je bil predmet špekulacij ves četrtek. Zgodba gre takole. Članice evroskupine naj bi se z grškim finančnim ministrom Varoufakisom načelno dogovorile o sporazumu in tekst sporazuma, ki naj bi “ušel” v Financial Times, naj bi bil že pripravljen s strani Dijsselbloema. Sporazum naj bi predvideval grški “commitment to a broader and stronger reform process …[and] their unequivocal commitment to the financial obligations to all their creditors,” v zameno za “extending and successfully concluding the present programme.“

No, do sporazuma nikoli ni prišlo. Pred samo potrditvijo sporazuma naj bi Varoufakis poklical v Atene predsednika vlade Tsiprasa, ta pa naj bi tak sporazum zavrnil. In potem se je izgubila ena ura med koncem zasedanja in tiskovno konferenco po njem. Na tiskovni konferenci je bil Dijsselbloem vidno frustriran in zelo kratek. In tukaj se začenjajo različne teorije, kaj se je v tej “izgubljeni uri” dogajalo.

Tomas Hirst v Business Insiderju ponuja tri različne teorije. Prva govori o razkolu znotraj živopisane radikalne Syrize, kjer naj bi finančni minister sporazum potrdil, predsednik vlade pa zavrnil. Druga pravi, da sporazuma sploh ni bilo, da pa so viri iz evroskupine v javnost poslali osnutek vnaprej pripravljenega sporazuma, da bi v javnosti osramotili Grčijo (da je Grčija pripravljena pristati na vse pogoje). Tretja teorija pa predvideva, da je preprosto prišlo do šuma v komunikaciji med evroskupino in Varoufakisom. Medtem ko so prvi mislili, da je dogovor za Grčijo dosežen, pa slednji ni bila mnenja, da je tak dogovor tudi že formalno dosežen, ampak je mislil, da gre zgolj za dogovor o načinu reševanja problema.

Kakorkoli, pogajanja se bodo nadaljevala do ponedeljka. Dvomim pa, da bo takrat dogovor dosežen. Grčija preprosto ne more in ne sme privoliti v dogovor, ki bi priznal in nadaljeval sedanji način (ne)reševanja grške krize. Za Grčijo nadaljevanje sedanjega načina pomeni nadaljevanje umiranja na obroke in novo politično krizo. Nujen in politično možen je dogovor o podaljšanju ročnosti kreditov ter o omilitvi fiskalnih pravil, da lahko Grčija zažene gospodarsko rast.