Prosim, priključite nas Avstriji … da nam zgradijo železnice

Avstrija je imela bistveno več posluha za slovenske strateške razvojne potrebe kot naša domača politika. Ob šolstvu in sodstvu so nam avstrijski vladarji zgradili tudi železnico. Z Južno železnico, ki je povezala Dunaj s Trstom, so pred 170 leti naredili arhitekturni in gradbeni podvig. Ter začeli z industrializacijo Slovenije. Seveda, avstrijski dvor je imel vizijo in dolgoročni strateški načrt.

Vizijo in strategijo ima Avstrija tudi danes. Avstrijski strateški interes danes je, da naredi obvoznico okrog Slovenije. Da uspe spraviti tovor, ki gre zdaj prek Slovenije, na avstrijske prometnice. Zato so oblikovali povsem novo prometnico in zlobirali v Bruslju, da je to postal jedrni panevropski koridor, Baltsko-Jadranski koridor. Koridor povezuje italijanska pristanišča prek Avstrije s Srednjo Evropo in naprej do Baltiškega morja.

OeBB_BA koridor_trasa

Pred leti je Avstrija začela na tem koridorju graditi nove odseke (Koralmska proga, 133 km) in predore (Semmering) ter ostale objekte (nove proge in obnove postaj). V projekt bodo vložili najmanj 10.5 milijard evrov. Za zgolj 10 mio ton pretovora v letu 2025, ko bo proga odprta. Zakaj se Avstriji to splača? Poglejte v spodnji sliki. 

OeBB_BA koridor_koristiTorej, neto finančni strošek investicije naj bi za Avstrijo znašal 6 mlr evrov (ob upoštevanju stroškov vzdrževanja in rezidualne vrednosti infrastrukture). Vendar pa bo avstrijsko gospodarstvo v času gradnje iz tega naslova imelo za 9.5 mlr evrov makroekonomskih učinkov (povečanje BDP), za 5.5 mlr evrov bo neto učinkov za logistično panogo in druga podjetja v času uporabe infrastrukture (v 30 letih), za 0.5 mlr evrov bo pozitivnih učinkov na okolje. Še za 5.8 mlr evrov pa bo učinkov na ostale države v regiji. Skupaj si Avstrija iz tega projekta zase obeta za 15.5 mlr evrov pozitivnih učinkov.

Zdaj pa še enkrat: Avstrija vsega tega tovora zaenkrat še nima. Zaenkrat je na stari progi med Celovcem in Gradcem (kjer mimo stare gradijo novo 133 km dolgo Koralmsko progo) letno le za 6 mio ton tovora. Leta 2025, ko bo nova proga odprta, si obetajo za 10 mio ton tovora.

Zdaj pa te številke primerjajte s sedanjim prvim (in edinim) tirom Koper – Divača, ki Luko Koper povezuje z Divačo. Na tej progi je bilo že lani za 11 mio ton tovora, do leta 2025 pa naj bi bilo glede na hitro rast pretovora v Luki na tej progi za 18 mio ton tovora. Naj bi bilo, kajti sedanji obnovljen (industrijski) tir ima omejitev 14.2 mio ton. In ta omejitev bo dosežena čez štiri leta (2018). Slovenija bi morala v izgradnjo nove proge vložiti 1.3 mlr evrov.

Torej, Avstrija bo v pretovor 10 mio ton tovora vložila 10.5 mlr evrov, Slovenija pa bi v pretovor 18 mio ton morala vložiti “le” 1.3 mlr evrov. In vendar se Avstriji njena investicija makroekonomsko splača. Ker ima dolgoročni strateški interes. Ki ga naši politiki nimajo. Saj se še spomnite, da je bila slovenska politika proti gradnji koprske luke? In da je bila proti gradnji sedanjega (edinega) tira med Koprom in Divačo? Luka Koper ga je morala sama izgraditi (in končala v sanaciji).

In še nekaj. V Avstriji (in po celotni EU) železniško infrastrukturo gradi država. Ne iščejo strateških partnerjev. Ker jih za železnice ni, saj je donos zelo nizek in investicija se običajno poplača šele po 60 do 100 letih. Železnice gradi država, ker gre za bazično infrastrukturo, ki omogoča gospodarski razvoj vsem in ker s prenosom tovora s cest na železnice želijo doseči zmanjšanje negativnih učinkov na okolje (hrup, emisije, klimatske spremembe, varnost).

No, če bi se Slovenija po kakšnem čudežu priključila Avstriji, bi avstrijska oblast hitro ugotovila dolgoročne strateške interese v posodobitvi železnice čez slovensko ozemlje. Od Kopra do Pragerskega in od tod do Šentilja ter Hodoša, ter od Ljubljane do Jesenic. In prišla bi do naslednje slike, ki kaže, kakšne učinke bi imela obnova obstoječe železniške infrastrukture in izgradnja nekaj novih prog (skupna vrednost investicije je 5.6 mlr evrov). Skupni neto učinek je skoraj 13 mlr evrov do leta 2040.

Makro učinki JŽIKer slovenska oblast tega interesa že nekaj desetletij nima, lepo prosim, če nas lahko (vsaj za eno desetletje) priključi Avstriji, da nam Avstrijci izgradijo železnice. Nato pa lahko gremo spet narazen.

4 responses

  1. Odlično Jože! S tem, da bi za koncesijo za Luko Koper dobili toliko, da bi zgradili 3.pomol in še en del 2.tira. Vem iz pogovorov AUKN z investicijskimi družbami. Vendar potem ni bilo nikogar s katerim bi se lahko pogovarjali na Ministrstvu za infrastrukturo. Ne morem se znebiti občutka, da je že vse zmenjeno za Nemce. In da se druge investitorje dobesedno odganja. Tako kot Kitajce, pa še koga.

    Se zavedate, da smo nekoč že imeli približno 420 milijonov evrov odobrenih od EU za 2.tir, pa smo denar pustili propasti ker je morala projekt za 2.tir dobiti privatna firma (ki ga ni bila sposobna izvesti), medtem, ko je državni inžinir DRI z 200 inžinirji in večdestletnimi izkušnjami čakal ob 50% izkoriščenosti kapacitet. In to sredi finančne krize, ko je začelo crkovati gradbeništvo, kasneje pa predvsem zaradi njega še banke.

    Upam si trditi, da če bi 2009 začeli graditi 2.tir in Elektrarne na srednji Savi, bi bila kriza v Sloveniji bistveno manjša.

    • Odličen prispevek. Naslednjih nekaj let bi morali debatirati o takih temah vsaj tedensko v slovenskih prime time oddajah.

      Poleg ekonomske analize pa bi rabili še kakega dobrega teoretskega psihoanalitika, da nam pojasni od kje za vraga izhaja ta slovenska (zgodovinska) inertnost tako ljudstva kot oblastnikov, ki imajo vse razloge in tudi denar, da nekaj smiselnega naredijo, pa tega ne naredijo. Zanimivo kako nas pregovorna sosedska fovšija v tem primeru prav nič ne mobilizira. Avstrijcem tudi ne moremo metati polen pod noge, jih bomo potem metali kar sebi?

  2. Zanimivo in poučno, hvala. Dodajam vprašanje, za lažje razumevanje.

    Namreč zakaj se v Sloveniji ob cca 15% nižji investicijski vrednosti kot v Avstriji, BDP v času izgradnje poveča za cca 30% več kot v Avstriji? To je približno 4 milijarde EUR razlike…

    • Pri Sloveniji so predvidena vlaganja v skupni višini 6.3 mlr eur, od tega 4.9 mlr v železnice, 1.1 mlr Luka Kp in 0.3 mlr logistični centri.

%d bloggers like this: