Bine Kordež

Pred dnevi je vlada sprejela izhodišča za spremembe proračuna (rebalans) za leto 2015 in v vseh medijih smo lahko prebrali naslednjo navedbo: »Višino primanjkljaja je vlada določila pri 1,35 milijarde evrov … s tem naj bi javnofinančni primanjkljaj prihodnje leto znašal 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda, je po seji vlade povedal finančni minister Dušan Mramor«. Cilje smo si postavili in lahko gremo v miru praznovat. Pa vas pri zgornji navedbi kaj moti? Da na primer 2,8 % BDP znaša 1,06 milijarde evrov ali da 1,35 milijarde evrov pomeni 3,6 % BDP (!). Gre za razliko 300 milijonov evrov ali 0,8 % BDP, ki je nihče ne opazi, še manj pojasni.

Mogoče se razlika skriva v definicijah primanjkljaja, saj vladni dokument govori o primanjkljaju sektorja država (2,8 % BDP) ter primanjkljaju proračuna države (1,35 mrd evrov), a te razlike v definiciji primanjkljaja razumljivo nihče ne opazi. In tako dobimo informacijo, da bo primanjkljaj naslednje leto sicer za 150 milijonov večji od letošnjega, vendar pa bomo kljub temu povečanju vseeno izpolnili fiskalne zaveze do Evropske Unije in primanjkljaj znižali (?) na 2,8 % (v primerjavi z letošnjimi 3,4 % brez enkratnih izdatkov). Najbrž ste ob teh številkah nekoliko zmedeni, a v obširni (86 strani dolgi) obrazložitvi Ministrstva za finance za novinarje so dejansko takšne številke in vsi mediji so jih verno povzeli.

Iz teh navedb bi sicer lahko zaključili, da ima Ministrstvo nekje »skritih« 300 milijonov evrov prihodkov s katerimi bo na koncu izboljšalo javne finance in spravilo primanjkljaj po metodologiji Evropske Unije pod 3 odstotke. Vseeno pa je precej neobičajno, da teh razlike ne pojasni saj so ključne za javnofinančni položaj Slovenije v naslednjem letu. Izgleda da se zanaša na dejstvo, da njihovih številk nihče ne preverja ali preračunava in zato lahko nastopa s tako nelogičnimi informacijami.

Zanimiv je tudi podatek o obsegu odhodkov proračuna. Le-ti naj bi v naslednjem letu znašali 9,85 milijarde evrov in to naj bi bil rezultat vseh podrobno naštetih fiskalnih, horizontalnih in sektorskih ukrepov pri uravnavanju javnih financ. Verjetno gre za kakšne predpisane metodologije EU, a najbrž redko kdo pozna razliko med horizontalnimi in sektorskimi ukrepi s katerimi država znižuje izdatke. Kakorkoli, zaradi njih naj bi bili izdatki nižji za 570 milijonov evrov. A manjka ena pomembna podrobnost – od katere osnove naj bi bili manjši, od letošnjih odhodkov ali od prvotno načrtovanih?

Konkretni podatki kažejo precej drugačno sliko. Ker naj bi bili letošnji izdatki približno 9,82 milijarde evrov, bodo torej v naslednjem letu celo nekaj višji (kljub vsem sprejetim ukrepom). Prvotno sprejeti in trenutno še veljavni proračun za leto 2015, katerega spremembe pošilja vlada v parlament, pa je predvideval še manj, le 9,5 milijarde odhodkov. Rebalans prinaša torej kar za preko 360 milijonov evrov več odhodkov in ne manj. Pojasnila zopet nobenega.

Predlagani ukrepi za znižanje odhodkov so torej bolj v smeri, da bodo npr. izdatki za plače naslednje leto v sicer enakem obsegu kot letos, ker pa jih ne bomo zvišali za 200 milijonov evrov, smo privarčevali teh 200 milijonov (kot izvemo iz predstavljenih dokumentov). No, na ta način bi lahko rekli, da smo z ukrepi vlade privarčevali 500 ali tudi več milijonov – ker jih pač ne bomo dvignili za 500 ali več milijonov.

Verjetno so sicer v ozadju predstavljenih številk o predvidenih gibanjih javnih financ v naslednjem letu še kaki dodatni podatki, ki zaokrožujejo celotno sliko in jo narede konsistentno. A prav bi bilo, da bi Ministrstvo to predstavilo in oblikovalo bolj celovit pregled. Tako pa smo dobili informacijo, da bo primanjkljaj kar za 150 milijonov evrov višji kot letos (kar eksplicitno ne povedo), v primerjavi z bruto družbenim produktom pa naj bi bil nižji – kako in na kakšen način pojasnila seveda ni. Ter, da bodo odhodki višji kot letos (kar zopet ne povedo), a se pohvalijo, kako so jih z ukrepi uspeli znižati za 570 milijonov evrov. Ker se v številke izgleda nihče ne poglablja, so pač tudi takšne informacije sprejemljive. In važno je, da bo proračunski primanjkljaj pod tremi odstotki, pa kakorkoli že.