Zakaj so morali stresni testi biti tako slabi

Tadej Kotnik v Financah razmišlja v pravo smer glede tega, zakaj so morali biti stresni testi slovenskih bank tako slabi. Kotnik lepo popiše, kaj se je dogajalo v ozadju glede “pohanja” predpostavk stresnih testov. ECB je je glede Slovenije imela seveda na voljo precej bolj sveže in manj črne napovedi glede gospodarskih gibanj. Imela je tudi možnost selektivnega  korigiranja podatkov. Vendar je uporabila najslabše napovedi starejšega datuma, medtem ko je za nekatere druge države te stare napovedi osvežila in tudi selektivno korigirala na bolje. Rezultat so seveda precej slabši rezultati stresnih testov, kot je objektivno stanje. In v čem je catch tega “pohanja” stresnih testov?

Catch se skriva v prepolovitvi nakupne ponudbe za NKBM takoj po objavi stresnih testov, na drugi strani pa v zahtevi ECB in EK, da Slovenija dokapitalizirane banke po hitrem postopku proda. Drugače rečeno, ECB nekomu dela veliko uslugo. Nekomu, ki bo zdaj plačal za pol manj, dobil pa (pre)močno dokapitalizirano banko. Zanimiva je ta Evropa, mar ne?

ECB je torej za svojo predpostavko pri sedmih državah uporabila nespremenjeno pomladansko napoved EK, pri štirih državah jo je malo izboljšala (in pri Latviji močno zgrešila), pri šestih jo je malo poslabšala (in pri treh – Malti, Luksemburgu in Španiji – tudi tu zgrešila smer), pri eni pa jo je precej poslabšala (in zgrešila še precej bolj kot pri Latviji). Ta država je Slovenija, za katero je za letos ECB oktobra namesto pomladanske napovedi EK o 0,8-odstotni rasti, pa čeprav je Eurostat že v začetku septembra objavil podatek, da je bil BDP v Sloveniji v prvem letošnjem četrtletju 1,9 odstotka večji, v drugem pa že kar 2,8 odstotka večji kot leto prej (GDP: Second estimate for the second quarter of 2014, Eurostat NewsRelease, 5. septembra 2014), predpostavila 0,1-odstotni letni upad.

Kot da razlike v obravnavi še ne bi bile dovolj velike, je ECB nato pri sistemskih bankah iz Španije, Grčije in Cipra zgoraj obravnavane predpostavke nadomestila z izboljšanimi, »dinamičnimi«, nasprotno pa je pri vseh preizkušanih bankah iz Slovenije vztrajala pri »statični« – in v primerjavi s pomladansko napovedjo EK prav pri Sloveniji daleč najbolj poslabšani – predpostavki.

Ob pogledu na prikazana dejstva in številke, še posebej tiste v tretjem grafikonu, sem precej nejevoljen, saj jih ne razumem, ugibanje, zakaj je bila Slovenija deležna tako protislovne in unikatne obravnave (preden kdo vzklikne, češ da sem patetičen in »jokcam«, naj vseeno še enkrat primerja stolpca Slovenije v drugem in tretjem grafikonu), pa bi me verjetno spravilo v še slabšo voljo in skoraj zagotovo tudi globoko na področje teorij zarote.

Vir: Tadej Kotnik, Finance

[…] Se je pa, zlomka prav na podlagi slabih ugotovljenih rezultatov NKBM na teh stresnih testih, najvišja ponudba za nakup NKBM znižala s 300 na 150 M€:

http://www.dnevnik.si/posel/novice/v-igri-za-nkbm-se-vedno-vodijo-madzari

In prav po naključju je politika EK tista, ki od slovenske politike zahteva, brez možnosti ugovora, da NKBM proda še pred koncem leta. […]

Vir: Tadej Kotnik, Forum Finance

3 responses

  1. Spet kažemo svojo hlapčevsko naravo. Slovenci ( beri slovenski politiki) nikoli ne bodo zmogli pokončne drže in rekli Evropi NE! Kaj pa so naredili Slovaki, rekli so NE!, in kaj se jim je zgodilo?
    Praktično nič! Ampak naš predsednik vlade se mora iti na prvi obisk prikloniti nemški kanclerki, ki ga sicer sprejme z vojaškimi častmi (da imamo vsi dober občutek), nato pa ga posadi za mizo in mu naroči kdaj in kaj moramo v prihodnosti narediti predvsem z namenom pridobitve koristi Nemčije in ostalih “starih” evropskih držav.

  2. Če enkrat prideš v situacijo, da potrebuješ nove kredite za poplačilo starih si tam. Posebej pri mali državi kot je Slovenija, je to idealna situacija za izsiljevanje.

    Sindikati, levi ter desni politiki in vsi ostali taki in drugačni domači pomembneži: če ne bomo stopili skupaj in optimirali upravljanje naše lepe Slovenije, bo čedelje manj lepa in čedalje manj naša!

    • Slovenija ima 9 milijard evrov likvidnostnih rezerv (6 milijard BS in 3 milijarde poslovne banke) Nobene likvidnostne krize ni, niti države in še manj poslovnih bank, ki vračajo zaradi presežne likvidnosti celo kredite ECB.

      Upam pa, da bodo s tem počasi tudi ostali, ki so bili pod vplivom neoliberalizma počasi spregledali. Vsa privatizacija je en velik nateg, s kakršnim resnim upravljanjem države nima nikakršne veze.

      Pred časom sem govorll z enim od viceguvererjev BS. Pravi, da kamor koli pridejo povsod se sliši ena sama mantra. “Privatize, privatize, privatize”. Zadaj pa je “Big game” in sicer kako z denarjem, ki je bil kreiran “ex nihilo” v zadnjem valu “quantative easinga” (beri tiskanja denarja iz nič) pokupit realno premoženje, ki ga je ta narod ustvarjal desetletja.

%d bloggers like this: