Nova študija Alice Chen, Emily Oster & Heidi Williams, ki dokazuje, da je večjo smrtnost med dojenčki v ZDA glede na evropske države mogoče pripisati večji neenakosti v ZDA. Medtem ko je umrljivost dojenčkov, rojenih belim, poročenim mamicam z diplomo, primerljiva kot v Evropi, pa je v “manj privilegiranih” družinah bistveno višja. Nadaljujte z branjem→

Josh Barro je v The Upshot šel za zgodbo skupine 23 uglednih profesorjev, finančnih menedžerjev in novinarjev, ki so leta 2010 napisali znamenito odprto pismo proti Fedovi politiki kvantitativnega sproščanja, češ da bo to sprožilo dvoštevilčno inflacijo. Štiri leta kasneje, ko do eksplozije inflacije kar ni in ni prišlo, so podpisnike vprašali, če so spremenili mnenje. Kaj menite da so rekli? Preberite spodaj. Nadaljujte z branjem→

Tole sem hotel objaviti že prejšnji teden, pa sem pozabil. Michael Lewis (avtor “Moneyball: The Art of Winning an Unfair Game“ in še sveže “Flash Boys: A Wall Street Revolt“) je napovedal objavo 47½ ur tajnih posnetkov pogovorov sestankov med uslužbenci Feda kot regulatorjev in menedžerjev Goldman Sachsa (pogovore in transkripte lahko najdete na This American Life). Skriti posnetki, ki so uslužbenko Feda Carmen Segarra stali službe in kariere ter doživljenjskih tožb, razkrivajo, kako je po eni strani Fed načrtno gledal stran pred krizo in kako tudi po krizi kot regulator vztrajno gleda stran in sledi navodilom s strani velikih bank – lastnikov Feda.

Nič, česar sami pri sebi sicer ne bi že vedeli, toda posneti pogovori to de facto potrjujejo. Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Pred dnevi smo lahko brali intervju z uglednim gospodarstvenikom, ki je zadnje podatke o rasti bruto družbenega produkta Slovenije ocenil podobno, kot menda tudi Gospodarska zbornica in sicer, da gre za »statistično anomalijo«. Vsekakor gibanje BDP ne zajema vseh vidikov gospodarskega razvoja in blaginje prebivalstva, vseeno pa je eden najpomembnejših pokazateljev s katerim ocenjujemo ekonomska dogajanja v državi. In ta kazalec je že tretji kvartal zaporedoma za Slovenijo ugoden, a tega preprosto ne želimo sprejeti. Če bi bil negativen, bi bili plat zvona o nadaljnjem potapljanju našega gospodarstva in družbe nasploh, ko pa je pozitiven, pa menimo, da ne odraža dejanskega stanja. Ob takih ocenah se je težko znebiti občutka, da enostavno ne želimo pozitivnih informacij. Zato v nadaljevanju nekaj dodatnih podatkov o gibanju BDP, ki vsekakor kažejo na pozitivne spremembe na tem področju. Nadaljujte z branjem→

V novi študiji, ki je objavljena v World Economic Outlook report (IMF, October 2014 ), so Abiad, Furceri & Topalova preučevali makroekonomske učinke infrastrukturnih naložb v velikem številu držav. Njihove ugotovitve kažejo, da sta obseg javnega kapitala in obseg javnih naložb v infrastrukturo v zadnjih treh desetletjih v razvitih državah drastično upadla in da je v času nizke rasti, visoke brezposelnosti in nizkih stroškov zadolževanja za države smiselno, da pospešeno vlagajo v infrastrukturo. Pri tem so ugotovili dva ključna učinka. Prvič, v prvem letu povečanje infrastrukturnih naložb za 1% BDP prinese povečanje BDP za 0.4%, v štirih letih pa za 1.5%. In drugič, povečanje naložb v infrastrukturo ne vpliva na povečanje javnega dolga glede na BDP, pač pa povečan BDP zaradi investicij več kot nadomesti povečanje dolga. Seveda pa je treba paziti na učinkovitost samih investicij.

Razvite države so padle v tako globoko in dolgo depresijo, da tudi IMF očitno ne vidi več druge poti iz luknje kot pa v povečanju naložb v infrastrukturo. Nadaljujte z branjem→