Janša tako rekoč v ničemer ni evropsko desen ali liberalen politik. Gre za politika, ki si je zgradil kult osebnosti, ki je, skoraj tako kot Tito, postal nezamenljiv. Nihče v SDS za zdaj niti ne upa kandidirati proti njemu. Gre za človeka, ki je davnega leta 2004 prvič zares prevzel oblast, a tako rekoč ničesar, kar je obljubljal, da bo storil, ni naredil. Kakšen je to sodoben desni politik, ki v vseobsegajoči državno-gospodarski diktaturi skoraj ničesar ne privatizira? Spomnimo se samo NLB. Še Rop je bil uspešnejši! In zgodbe, da je Janša to hotel narediti, pa tega zaradi koalicijskih partnerjev ni zmogel, so pravljice.

Kakšen je to desen in pošten politik, ki raje, kot da bi transparentno in za dobro ceno prodal državna podjetja, vanje pripelje svoje podanike, recimo Andreja Lovšina v potem skoraj propadlo Intereuropo? Ta je v pisarno, poleg oficirske sablje, na zid obesil tudi portret Janeza Janše. Da ne govorimo o Robertu Časarju iz Luke Koper. Ali kako je omogočil podmizno prodajo Mercatorja prijatelju Igorju Bavčarju in Bošku Šrotu, človekoma, ki sta lakomno in kradoma želela prevzeti Istrabenz in Pivovarno Laško in bosta prav tako morda ali celo verjetno morala v zapor?

Janša v svoji politični karieri, razen pri svoji herojski osamosvojiteljski vlogi, ni počel tistega, kar je rekel, da bo. Ne očitam mu tega, da je kot mlad človek bil v partiji, in ne bom se delal norca iz njegove pešpoti v Jajce. Nenazadnje ima vsak človek pravico, da odraste, nekaterim to uspe prej, drugim pozneje. Nekateri pa se nikoli ne razvijejo v pošteno in pokončno osebnost.

Janša brez dvoma je izjemno pameten človek. S karizmo, ki jo je razvil do te mere, da spominja na diktatorja, levega ali desnega, kot želite. Ali je zaslužil, da gre v zapor? Tega ne vem. A ravno tako, kot ne verjamem sodstvu, ne verjamem Janezu Janši. Kazal se je kot Margaret Thatcher, a ostal je Janez Janša, z videzom odločnosti, ki se je udejanjala predvsem v nastavljanju svojih podanikov in gradnji finančne infrastrukture za svojo stranko, in tako mlahav tedaj, ko bi iz Slovenije lahko naredil boljšo državo.

Vir: Peter Frankl, Finance