Aleš Praprotnik

L. Randall Wray se v zanj značilnem cinično zabavnem slogu v zadnjem članku sprašuje, ali je progresivno višanje davkov (predvsem seveda premožnemu 1 %) pravo zdravilo za kronično povečevanje neenakosti, katere pojav je v javne debate spravila knjiga Thomasa Pikettyja. Wray misli, da ne. Po njegovem mnenju ima redistribucija slabe stranske učinke in ni učinkovita, je draga, poleg tega pa naj bi prav tako delila ljudi. Nadaljujte z branjem→

John M. Keynes je v Splošni teoriji (1936) zanikal veljavnost Sayevega zakona (vsaka ponudba vedno najde povpraševanje) in pokazal, da brezposelnost (neravnotežje) v času depresije lahko traja v nedogled, to persistentnost brezposelnosti v času negotovosti pa pripisal “živalskim nagonom” investitorjev in njihovim samo-izpolnjujočim pričakovanjem. Roger Farmer je leta 2012 v članku “Animal Spirits, Persistent Unemployment and the Belief Function” te živalske nagone vgradil v mikrofundiran makro model, ki omogoča multipla ravnotežja in pokazal, da ta model bolje pojasnjuje dogajanje v ameriškem gospodarstvu kot novo-keynesianski model z “lepljivimi cenami”.

V še vročem članku “A demand-driven search model with self-fulfilling expectations” pa Paolo Gelain in Marco Guerrazi testirata Farmerjev model in pokažeta, da so v ozadju oscilacij ameriškega gospodarstva v zadnjih 30 letih šoki v povpraševanju (in ne ponudbeni šoki, kot uči standardna neoklasična teorija) in da je tudi v ozadju zadnje Velike recesije velik povpraševalni šok: Nadaljujte z branjem→

Ricardo Hausmann v odličnem članku razloži, zakaj so nasveti glede nujnosti specializacije tako nevarni. Specializirajo se posamezniki v veščinah, kjer so najboljši, toda mesta ali države se morajo čim bolj diverzificirati in pri tem uporabiti visoko učinkovite specializirane posameznike. Teorije, ki priporočajo specializacijo v panogah, kjer ima država trenutno primerjalne prednosti, so nevarne in vodijo v dolgoročno zaostajanje.

O tem bom sicer več pisal v eni od prihodnjih kolumen, kjer se bom lotil problematičnosti Smith-Ricardove teorije primerjalnih prednosti in pokazal, v čem je bil njen namen in zgodovinski nateg. Nadaljujte z branjem→

V zadnjem desetletju sta se izkristalizirali nekako dve zakonitosti pri podeljevanju raznih menedžerskih ali poslovnih nagrad. Prvič, s precejšnjo gotovostjo lahko napoveste, da se bo menedžer, ki mu je matično cehovsko združenje (Združenje Manager) podelilo nagrado “menedžer leta”, zelo kmalu znašel v preiskovalnih postopkih glede neetičnega in nezakonitega poslovanja. In drugič, s podobno gotovostjo lahko napoveste, da se bo podjetje, ki je dobilo nagrado “Gazela leta” v nekaj letih znašlo na robu bankrota ali onkraj njega.

V čem je trik? Nadaljujte z branjem→

Simon Wren-Lewis o tem, kako keynesianska open macro ekonomika lahko pojasni nastanek krize v evro območju in napake pri reševanju krize: njegovim razlogom za nastanek krize (napačne ocene finančnih trgov glede rizičnosti držav) je treba dodati še sistematično dumpinško politiko Nemčije glede plač v času Schroederjevih reform. Na žalost so v monetarni uniji vse države usodno povezane.

Some people are fond of denouncing mainstream economics because it failed to predict the financial crisis. But the nature of the Euro crisis was predicted by standard Keynesian open economy macro. The big problem with a monetary union was that countries could be hit by asymmetric shocks, and would no longer have their own monetary policy to deal with them. Many economists, myself included, said that this problem needed to be tackled by an active countercyclical fiscal policy – again standard Keynesian analysis. This advice was ignored. Nadaljujte z branjem→

Sedanja velika recesija v razvitih državah, največja po drugi svetovni vojni, je porodila nekaj dvomov v dobro naoljenost tržnega gospodarstva. Toda ta kriza je le ena izmed stotin ekonomskih kriz v zadnjih treh stoletjih. Če v wikipedijo vtipkate »list of economic crises«, boste dobili ad hoc seznam gospodarskih kriz in ugotovili, da se od začetka pravega tržnega gospodarstva krize pojavljajo na približno vsakih 8 do 10 let. Redno kot letni časi. Hm, od kod krize? Mar se nismo učili, da imajo trgi naravno tendenco, da se vračajo v ravnotežje in da se samo-regulirajo? Mar ne obstaja Smithova »nevidna roka«, ki vedno poskrbi za stabilno in družbeno optimalno tržno ravnotežje? *
Nadaljujte z branjem→

Iz dveh strank, ki se potegujeta za to, da bi na predčasnih parlamentarnih volitvah dobili pomembno podporo volilcev, so me prosili, če bi jim pomagal pri pisanju gospodarskega programa. Glede na to, da me sodelovanje v politiki ne zanima, zanima pa me, da politika oblikuje spodbudno gospodarsko okolje, ki bo spodbudilo gospodarsko okrevanje in privedlo do ponovnega izboljšanja blaginje prebivalcev Slovenije, sem obema strankama odgovoril, da bom program javno objavil. Če se bo komurkoli program zdel zanimiv, ga lahko prosto kopira in uporabi. Ali pa tudi ne. *
Nadaljujte z branjem→

.

Laibach so spet ujeli duh časa. Kataklizma združene Evrope.

Originalni naslov je sicer Eurovision. Druži nas očitno le ljubezen do bizarnosti.

Črt Kostevc

Če slovenski nepremičninski balon že ni počil, pa zadnjih nekaj let na več mestih izdatno pušča. Na tak način se topi nominalno premoženje lastnikov nepremičnin in hkrati slabšajo bančne bilance tistih bank, ki so s hipotekarnimi krediti izpostavljene tveganju na nepremičninskem trgu. Negotovo gospodarsko stanje in posojilna paraliza bank vzdržujeta postopno praznjenje nepremičninskega balona, a po mnenju mnogih tako vzpostavljata bolj realne cene nepremičnin v Sloveniji. * Nadaljujte z branjem→