Pozdrav iz ekstraktivnega gospodarstva

Črt Kostevc

Daron Acemoglu in James Robinson v svoji knjižni uspešnici Why nations fail: The origins of power, prosperity and poverty (Zakaj nacije propadajo: Izvor moči, bogastva in revščine) razlike v gospodarski razvitosti pripisujeta obstoju formalnih in neformalnih institucij, ki so potreben pogoj za participativno oziroma inkluzivno gospodarstvo. Gospodarstvo, kjer so vsi (ali vsaj večina) deležnikov motivirani za svoje delo oziroma zanj primerno nagrajeni. Uspešna gospodarstva so tako, poleg preostalih danosti, zagotovila gospodarske in politične institucije pravne države, ki preprečujejo ekstrakcijo sredstev s strani političnih in gospodarskih elit ter spodbujajo gospodarsko angažiranost čim širšega dela prebivalstva. Uspelo bo tistim državam, ki bodo imele vzpostavljene sisteme demokratičnega nadzora in čim bolj enakomerno porazdeljeno gospodarsko moč. * Nadaljujte z branjem

Nacionalni rop stoletja na “Teš 6 expressu”

Primož Cirman je v Dnevniku ponovno naredil izvrstno kronologijo projekta Teš 6 in ga – genialno – primerjal s kriminalnim romanom Agathe Christie “Umor v Orient expressu”. Pri Christiejevi so, sicer predvidljivo v svoji navidezni nemožnosti, v umor vpleteni vsi prisotni potniki v vagonu. Podobno predvidljivo sta v “Teš 6 expressu” v nacionalni rop stoletja vključeni obe največji stranki, SD in SDS, ki sta navzven sicer nepomirljivi ideološki nasprotnici. Sovražnici v retoriki in brata v denarju. Nadaljujte z branjem

Evro je bil “velikanska zgodovinska napaka”

Tokrat se strinjam s Kenom Rogoffom*, ki je na okrogli mizi tradicionalnega gospodarskega srečanja (WEF) v Davosu povedal, da je bila uvedba skupne valute v EU “giant historic mistake“. Rogoff ima prav, ko pravi, da so države z uvedbo evra preveč hitele in da evro ne more preživeti brez tesnejše fiskalne unije. Še več, sedanjega stanja, ki producira recesijo in visoko brezposelnost med mladimi, evropski voditelji ne morejo nadaljevati še naslednjih pet let. Situacija je nevzdržna. Nadaljujte z branjem

Makroekonomija: Kje smo zdaj?

Makroekonomija se išče. Išče pot (nazaj) do teorije, ki deluje. Do teorije, ki lahko pojasni dogajanje v realnem svetu. Pot nazaj bo dolga. Napredek v “uradni ekonomiji” bo viden šele čez zelo dolgo časa, v blogosferi pa se diskutira prav zdaj. Zanimivo za prebrati:

Zanimivo branje v petek

O zgrešenosti evropske klimatske politike in kako jo narediti bolj učinkovito

Kako se izogniti špijonaži NSA in kako zakriti svojo identiteto na internetu, četudi niste kriminalec

Zakaj ne pasti na finto, da večji R2 pomeni tudi boljši model

Zakaj je višja inflacija dober odgovor na nevarnost nizke rasti v primeru sekularne stagnacije

Izvozno in tehnološko zaostajanje

Pri nas se radi hvalimo kako smo gospodarsko dobri, kar običajno radi ponazorimo z našo veliko izvozno propulzivnostjo. Če kaj, je svetla točka slovenskega gospodarstva izvoz. Pa je res?

Hja, res je, da se je slovenski izvoz med letoma 1992 in 2012 povečal za skoraj petkrat, iz 4.4 na dobrih 21 milijard evrov. Toda ste pogledali ostale nove članice EU? Poglejte in odkrili boste žalostno dejstvo, da so ostale nove članice v istem obdobju ne samo bistveno hitreje povečevale izvoz, pač pa tudi, da so nas glede tehnološke zahtevnosti izvoza prehitele za nekajkrat. Dramatično prehitele. Nadaljujte z branjem

O racionalnosti trgov

Journal of Economic Methodology je objavil posebno izdajo z razpravami na temo “Reflexivity and Economics: George Soros’s Theory of Reflexivity and the Methodology of Economic Science“. Journal je povabil nekaj akademikov, da bi podali svoje mnenje o razmišljanju finančnega guruja Georgea Sorosa o neracionalnosti trgov oziroma natančneje: o refleksivnosti in zmotnosti trgov.

Razpravo Sorosa in akademske odzive nanjo se splača prebrati. Kajti če kdo pozna obnašanje (finančih) trgov ter človeških akterjev na njih, je to prav gotovo Soros. In vpašanje časa je, kdaj bo tudi ekonomija človeško negotovost (neracionalnost) vgradila v ekonomske teorije. Spodaj je nekaj odlomkov iz Sorosove razprave. Nadaljujte z branjem

Kako je globalizacija spodkopala srednji razred na Zahodu

Še ena izvrstna slika iz zakladnice Branka Milanovića, ki kaže, kako je globalizacija dvignila “globalni srednji razred” (predvsem v Kitajski in Indiji) in hkrati (relativno) zmanjšala dohodkovni položaj srednjega razreda v razvitih državah. Dohodki srednjega razreda na Zahodu so se v dveh desetletjih le malenkostno povečali (ali celo upadli), močno pa so se povečali dohodki zgornjega 1%. Pravi zmagovalci globalizacije so torej zaposleni v Aziji ter najbogatejši 1% lastnikov kapitala na Zahodu.

Embedded image permalink

Nadaljujte z branjem

Ljudje smo v svojem bistvu neracionalni

Ekonomija, tako kot psihologija ali filozofija, ne more biti eksaktna znanost, kajti obnašanja ljudi ne moreš zapisati v matematične formule. Medtem ko se denimo voda v enakih pogojih vedno enako obnaša, denimo zmrzne pri 0 stopinjah in zavre pri 100 stopinjah, pa se ljudje v povsem podobnih situacijah lahko zelo različno obnašajo. Odvisno od njihovega razpoloženja ali odvisno od ravnanja nekoga drugega. Za obnašanje in delovanje ljudi kot ekonomskih subjektov je zato težko zapisati jasne predpostavke ali vnaprej znana pravila. Predpostavka popolne racionalnosti ne velja, ljudje lahko sledijo črednemu nagonu ali se premislijo, ker so imeli slab dan. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: