Slovenija je najbolj egalitarna država

V Sloveniji je neenakost dohodkov med vsemi razvitimi in polrazvitimi državami najmanjša. Gini koeficient, ki meri neenakost (glej sliko), je pri nas najnižji med vsemi OECD državami. Drugače rečeno, enakost porazdelitve dohodkov v Sloveniji je večja kot v najbolj socialnih državah, večja kot v Danski, Norveški, Švedski ali Finski. Slovenija je absolutni rekorder glede enakosti. Tako smo enaki, da to meji že na uravnilovko. Ali z drugimi besedami, praktično je težko še bolj enakomerno porazdeliti dohodke. Težko še več vzamemo tistim, ki več zaslužijo (zaradi boljše izobrazbe in več napora, ki ga vlagajo v delo), da bi ga v obliki socialnih transferjev dali tistim, ki zaslužijo manj.

inequality

Mnogi v Sloveniji sicer živijo v slabih dohodkovnih razmerah, toda to je predvsem posledica povečane brezposelnosti in pomanjkanja delovnih mest. Zmotno bi bilo še bolj povečati davke (na dohodke), da bi tako povečali socialne transferje, saj bi s tem še bolj zmanjšali stimulacijo za delo tistim, ki želijo vložiti več napora in več delati.

Fokus mora biti drugje, fokus mora biti v ustvarjanju delovnih mest, s čimer bodo tisti, ki so izgubili službe in se s kombinacijo nadomestila za brezposelnost in socialnih transferjev težko prebijajo čez vsakdanjik, lahko povečali svoje dohodke. S tem bi se neenakost lahko (na zdrav način) še bolj zmanjšala. Čeprav – glede na primerjavo z drugimi najbolj socialnimi državami na svetu – ni nobene potrebe po tem.

Določena mera neenakosti je potrebna, sicer se ne splača več delati. Kdo bi vložil za 1% več napora v dodatno delo, če mu pa država pobere vseh 100 centov od dodatno zasluženega evra?! Pri nas nam država prek davkov na plače pobere med 55 in 60 centov od vsakega dodatno zasluženega evra. In nato še 22% od preostalih 40 centov, če ta dodatno zasluženi denar potrošimo. Je to stimulativno?

V Sloveniji je torej glavni problem, kako po eni strani zagotoviti več delovnih mest, da bi lahko vsi delali in pridobili z gospodarsko rastjo, in po drugi strani, kako prek znižanja davkov na plače (predvsem pri socialnih prispevkih) bolje stimulirati tiste, ki želijo delati več, da bi se jim tudi splačalo več delati.

Ne pozabite na to, da če država pobere samo 40 centov od vsakega dodatno zasluženega evra, je to za 40 centov več priliva v proračun, kot če tega dodatno zasluženega evra ne bi bilo. Zato bi se moral finančni minister presneto potruditi, da bi bilo čim več takih dodatno zasluženih evrov.

One response

  1. Delovna mesta se ne zagotavljajo, niti ne ustvarjajo. V svobodni družbi in prostem trgu delovna mesta nastajajo sama. Iz tega neizprosnega ekonomskega dejstva izhaja, da se lahko država postavi na glavo, pa ne bo ustvarila novih delovnih mest razen v lastnih vrstah uradnikov. Edini ukrep države bi bil ukinitev vseh ekonomskih politik in na koncu redukcija na minimalno državo.

    Neenakost je na žalost tisto gibalo, ki nekoga motivira, da ustvari fabriko s sto delovnimi mesti, sebi pa privošči vilo in limuzino. To je seveda v nasprotju z načeli enakosti, kar kaže na to, kako je naša družba zabredla. Če ne želimo razlik, ne bo napredka.

    Vaš blog ima največ točnih ekonomskih podatkov in sem nad njim navdušen.

%d bloggers like this: